Duševno napetost mnogi dojemajo kot stanje duha, ki vpliva na razpoloženje ali sposobnost zbranosti. V resnici pa telo stres pogosto zazna prej, kot se ga zavemo. Utrujenost, bolečine v mišicah, razdražljivost ali nenadne spremembe apetita se pojavijo tiho in neopazno. Kljub temu si človek reče: »Saj se vendar nič ne dogaja.« Toda telo najbolje pozna resnico. Signale iz okolja in našega notranjega sveta zaznava veliko bolj občutljivo. Včasih lahko sproži preplah, tudi ko se duševno počutimo razmeroma uravnoteženo. Prav v teh trenutkih se lahko začne postopno izčrpavanje. Telesni znaki stresa ne opozarjajo na neuspeh. So poskus organizma, da se prilagodi. In prav to je lahko prvi korak k spremembi, ki prinaša olajšanje.

Telesni simptomi napetosti niso le spremljevalci duševnega nelagodja – pogosto se pojavijo že prej. Članek prikazuje, kako se telo odziva, tudi ko um ostaja miren. Naučili se boste prepoznati tihe signale, odkrili neopazne telesne vzroke in izvedeli, kako lahko prehrana in prehranska dopolnila podprejo odpornost in ravnovesje.

Poiščem vse za dobro počutje

Ko telo situacijo oceni kot potencialno ogrožajočo, aktivira tako imenovani simpatični živčni sistem – znan tudi po odzivu »boj ali beg«. Sproži se tvorba hormonov, predvsem adrenalina in kortizola. Srčni utrip se pospeši, zvišajo se raven sladkorja v krvi, krvni tlak in mišična napetost. Energija se preusmeri v sisteme, ki omogočajo hitro ukrepanje – mišice, možgane, dihanje.

Nasprotno pa se lahko procesi, ki niso nujni za takojšnje preživetje, začasno potisnejo v ozadje. Prebava se upočasni, regeneracija je manj učinkovita in hormonsko ravnovesje se spremeni. Če takšno stanje traja dlje časa, organizem postopoma porablja svoje energijske zaloge. Posledica je lahko upad vitalnosti – stanje, ko tudi običajne vsakodnevne naloge zahtevajo več truda. Dolgotrajno aktiviran stresni odziv lahko povzroči, da se telo težje prilagaja in sporoča, da potrebuje počitek in podporo.

Vir stresa ni nujno le napeta situacija ali duševna obremenitev. Obstaja vrsta telesnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k telesnemu odzivu na obremenitev, ne da bi se človek tega zavedal. Mednje sodijo vsakodnevne navade in navidezne malenkosti, ki lahko ob ponavljanju porušijo občutek ravnovesja in splošnega ugodja v telesu.

 I. Ko telesu primanjkuje spanja

Že ena sama noč nekakovostnega ali prekinjenega spanja lahko vpliva na raven stresnih hormonov, kot je kortizol. Posledica so pogosto razdražljivost, večja želja po sladkem ali manjša čustvena odpornost. Ob daljšem obdobju težav s spanjem se lahko spremeni hormonski ritem in organizem postane občutljivejši za vsakodnevne obremenitve. Občutljivost za stres se tako lahko pojavi tudi brez očitnega zunanjega vzroka.

II. Neredni obroki kot skriti stresor

Izpuščanje obrokov, nereden ritem prehranjevanja ali enolične diete lahko povzročijo padec ravni sladkorja v krvi, kar organizem zazna kot obremenitev. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo simptomi, kot so tresenje, živčnost, tesnoba ali razdražljivost – telo lahko tako sporoča, da mu zmanjkuje goriva.

III. Dehidracija

Že blaga izguba tekočine se lahko kaže na primer kot napetost, glavobol ali slabša zbranost. Možgani lahko pomanjkanje vode zaznajo kot stresni signal in organizem se odzove z varčevanjem z energijo. Če telesu dlje časa primanjkuje hidracije, lahko to prispeva k splošni napetosti, tudi če se človek ne zaveda nobenega konkretnega razloga.

IV. Notranji vplivi, ki rušijo ravnovesje

Nekateri dejavniki v telesu so lahko neopazni viri nelagodja, ki jih organizem zaznava kot dolgotrajno obremenitev. Mednje sodijo na primer individualni odzivi na določene sestavine hrane ali zunanje okoljske razmere. Pogosto gre za dražljaje, ki smo jim izpostavljeni večkrat, telo pa se mora nanje odzivati z večjim naporom. Čeprav se njihovega vpliva pogosto ne zavedamo, se jim telo lahko poskuša prilagoditi, kar se lahko odraža v ravni vitalnosti in splošnem počutju.

V. Kofein in njegov vpliv na stresni odziv

Kofein je pogost pomočnik pri utrujenosti, saj kratkoročno daje energijo in povečuje budnost. Hkrati pa telo spodbuja k večji tvorbi kortizola. Če kofein uživamo redno, brez dovolj hrane in počitka, lahko začne telo postopoma izčrpavati. Organizem nato deluje v stanju »preplaha« tudi ob običajnih dražljajih, ki bi jih sicer obvladal mirno.

VI. Prehrana v obdobju večjih obremenitev

V obdobjih večjih obremenitev je pomembno, da ima telo na voljo potrebna hranila, ki mu pomagajo obvladovati vsakodnevne zahteve. Prehrana ima vlogo pri ohranjanju splošne vitalnosti in lahko podpre ravnovesje v zahtevnih situacijah. Smiselno se je osredotočiti na raznovrstnost, dovolj kakovostnih beljakovin, zdravih maščob in polnovrednih živil. Če organizem dolgoročno ne dobiva dovolj ključnih snovi, se lahko to kaže na primer kot večja utrujenost, razdražljivost ali težave pri uspavanju.

VII. Hormonska nihanja in telesna obremenitev

Ženski organizem skozi življenje doživlja različne hormonske spremembe, na primer med ciklom ali menopavzo. V teh fazah je lahko občutljivost za zunanje in notranje dražljaje večja, zlasti če sovpadajo z zahtevnejšim obdobjem. V takšnih trenutkih lahko ljudje občutijo večjo utrujenost, spremenljivo razpoloženje ali moten ritem spanja, kar je naravni del procesa prilagajanja večjim obremenitvam.

VIII. Možgani in črevesje: dvosmerna povezava

Komunikacija med črevesjem in možgani poteka neprekinjeno in v obe smeri. Če prebava ne poteka povsem optimalno – na primer zaradi napenjanja, nelagodja ali drugih notranjih dražljajev – lahko to vpliva na splošno počutje. Dolgotrajno prebavno nelagodje lahko povzroči, da se telo težje sprosti tudi v običajnih situacijah, vključno z uživanjem hrane.

V zahtevnih obdobjih se je smiselno osredotočiti na uravnotežen dnevni ritem, kakovosten počitek in celostno prehrano. »Kot del celostne skrbi za organizem lahko razmislimo tudi o izbranih prehranskih dopolnilih, ki v obdobju povečanih zahtev dopolnjujejo običajno prehrano,« priporoča Jiří Votava, izvršni direktor Brainmarket.si. Nekatera med njimi povezujejo s podporo živčnemu sistemu, duševnemu ravnovesju in vitalnosti:^1,2,3,4

• Ašvaganda – duševno zdravje in sprostitev
• Rožni koren – živčni sistem, utrujenost, čustveno ugodje, stres
• Sveta bazilika (holy basil) – vitalnost in stres
• Magnezij – prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
• Vitamini skupine B – prispevajo k delovanju živčnega sistema, prispevajo k normalnemu psihološkemu delovanju, prispevajo k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti

Telesni znaki stresa niso znak šibkosti, temveč signal, da je telo izpostavljeno večjim obremenitvam. Pravočasno prepoznavanje teh nežnih signalov lahko odpre pot spremembam, ki podprejo splošno dobro počutje. Če organizmu zagotovimo dovolj hranil, kakovosten spanec in čas za počitek, je to lahko koristno zlasti v zahtevnejšem obdobju. Uravnotežena prehrana, redno gibanje in trenutki miru so trden temelj, da se telo počuti bolje in lažje obvladuje vsakodnevne izzive. Skrb zase ni razkošje – je naložba, ki se obrestuje vsak dan.

Študije:

1. Langade, D., Kanchi, S., Salve, J., Debnath, K., & Ambegaokar, D. (2019). Efficacy and Safety of Ashwagandha (Withania somnifera) Root Extract in Insomnia and Anxiety: A Double-blind, Randomized, Placebo-controlled Study. Cureus, 11. https://doi.org/10.7759/cureus.5797.
2. Darbinyan, V., Kteyan, A., Panossian, A., Gabrielian, E., Wikman, G., & Wagner, H. (2000). Rhodiola rosea in stress induced fatigue--a double blind cross-over study of a standardized extract SHR-5 with a repeated low-dose regimen on the mental performance of healthy physicians during night duty.. Phytomedicine : international journal of phytotherapy and phytopharmacology, 7 5, 365-71 . https://doi.org/10.1016/S0944-7113(00)80055-0.
3. Lopresti, A., Smith, S., Metse, A., & Drummond, P. (2022). A randomized, double-blind, placebo-controlled trial investigating the effects of an Ocimum tenuiflorum (Holy Basil) extract (HolixerTM) on stress, mood, and sleep in adults experiencing stress. Frontiers in Nutrition, 9. https://doi.org/10.3389/fnut.2022.965130.
4. Noah, L., Dye, L., De Fer, B., Mazur, A., Pickering, G., & Pouteau, E. (2021). Effect of magnesium and vitamin B6 supplementation on mental health and quality of life in stressed healthy adults: Post‐hoc analysis of a randomised controlled trial. Stress and Health, 37, 1000 – 1009. https://doi.org/10.1002/smi.3051.

• Sleepmaxxing: Kako spati pametneje
• Spanje: Čudež, ki ne stane nič in spremeni vse

• S prehrano proti tesnobi: Kako jesti, da se boste počutili bolje?