Zdrav odnos do hrane ne pomeni, da vse življenje jeste po preglednicah. Kaže se predvsem v tem, da vas odločanje o vsakem grižljaju ne preobremeni. Hrano znate izbrati glede na lakoto, želje, dostopnost in okoliščine, po enem manj uravnoteženem obroku pa nimate potrebe popravljati celotnega dne. Hrana ima več vlog. Zagotavlja energijo in hranila, a hkrati povezuje ljudi, ohranja družinske tradicije in prinaša užitek. Rojstnodnevna torta ni prehranski neuspeh. Solata pa tudi ni samodejna vstopnica do zdravja. 

##lb-article-reco##

Če živila označujemo kot prepovedana, pregrešna ali čista, moralno presojanje zlahka prenesemo tudi na človeka. Po zelenjavi smo tako »pridni«, po čokoladi pa nam »spodleti«. Toda hrana ne pove ničesar o značaju. Koristneje je razmišljati o tem, kaj nam posamezna živila dajejo. Nekatera nas nasitijo za dlje časa, druga nam dajo hitro energijo, tretja pa jemo predvsem zaradi okusa. Na jedilniku je lahko prostor za vsa. Tudi prilagodljiv pristop k prehranjevanju nas opominja, da uravnoteženost ne zahteva popolnega nadzora.

Dolgotrajno stradanje čez dan se zvečer pogosto konča z občutkom, da se ves svet vrti okoli hrane. Ne gre za šibko voljo. Telo preprosto poskuša nadomestiti energijo. Reden ritem glavnih obrokov in malic zato pomaga omejiti hudo lakoto in zmedo pri odločanju. Po drugi strani pa je pomembno, da sledite lastnemu občutku lakote in ne uri.

Zdrave prehranske navade dopuščajo dopust, poslovno kosilo, praznovanje in tudi dan, ko vam doma za vse zmanjkuje časa. Če vsako odstopanje sproži napetost, občutke krivde ali potrebo po kompenziranju zaužite hrane, so pravila verjetno že prestroga. Prilagodljivost je lahko videti povsem vsakdanje. Pojeste kaj drugega, kot ste načrtovali. Večerjate pozneje. Pokusite kaj novega. Naslednji dan se vrnete v svoj običajni ritem, ne da bi se kaznovali.

Telo komunicira na številne načine. Lakota se lahko kaže kot občutek praznega želodca, upad energije ali razdražljivost. Sitost pa nastopi postopoma in ne pomeni nujno občutka popolne polnosti. Poleg telesne lakote obstaja tudi želja po hrani. Lahko si zaželite določene jedi, čeprav vam ne kruli v želodcu. To je normalno. Jemo tudi zato, ker nam nekaj diši, ker praznujemo ali preživljamo čas z drugimi. Ni nujno, da je vsak obrok izključno posledica telesne lakote.

Hrana včasih pomirja. Najljubša jed lahko spominja na dom, varnost ali prijeten večer. Čustveno prehranjevanje samo po sebi ni neuspeh. Pozornost si zasluži takrat, ko hrana postane edini razpoložljivi način za spoprijemanje z napetostjo, osamljenostjo ali izčrpanostjo.

Namesto prepovedovanja poskusite dodati druge možnosti. Kratek sprehod, pogovor, prhanje, glasbo, pisanje ali nekaj minut brez zaslona. Praktični načini, kako si čez dan vzeti več časa zase, se lahko navezujejo na drobne navade, ki podpirajo notranji mir.

Poziv »imejte radi svoje telo« zveni lepo, a za človeka, ki se že dolgo težko sprijazni s svojim videzom, lahko pomeni še eno neuresničljivo nalogo. Dostopnejša je pogosto telesna nevtralnost: telo ni nujno vir nenehnega navdušenja, da bi si zaslužilo spoštovanje in skrb. Poskusite več pozornosti nameniti temu, kar vam telo omogoča. Nosi vas po stopnicah, objema bližnje, diha, prebavlja, se obnavlja in prilagaja spremembam. Njegova vrednost ni omejena na to, kako je videti na fotografiji.

• Pogosto tehtanje, merjenje, ogledovanje v ogledalu ali primerjanje fotografij običajno ne prinese dolgoročnega miru. Odstranite skušnjavo in z njo tudi nemir. Tudi če to pomeni, da tehtnico vržete skozi okno.
• Družbena omrežja ponujajo neskončen tok obdelanih podob teles, jedilnikov in življenjskih preobrazb. Nehajte slediti računom, ki v vas vzbujajo potrebo po omejevanju hrane, primerjanju z drugimi ali spreminjanju telesa za vsako ceno.
• Pri pohvalah poskusite pozornost preusmeriti z videza na človeka. Pohvalite humor, zamisel, pogum, energijo ali način, kako je nekdo ravnal z vami. Enak pristop uporabite tudi pri sebi. Človekove vrednosti ne moremo strniti v konfekcijsko številko ali številko na tehtnici.

Da, podobne občutke občasno doživlja veliko ljudi. Pomembno je, da vas te misli ne obvladujejo dolgoročno in ne omejujejo vašega življenja.

Nikakor! Gibanje lahko prinaša veselje, moč, družabne stike ali trenutke, ko si zbistrite misli. Vprašajte se, ali bi izbrali to obliko gibanja tudi brez možnosti, da bi spremenili svoj videz. Odgovor ni nujno vedno pritrdilen. 

Ne. Pri zdravem prehranjevanju ne gre za popolnost, temveč za dolgoročno ravnovesje. Občasna odstopanja so normalna in ne pomenijo neuspeha. K zdravemu prehranjevanju sodita tudi uživanje v hrani in občasen priboljšek za dobro voljo!

Pomaga, če omejite vire, ki ustvarjajo pritisk glede videza, in se bolj osredotočite na svoje zdravje, energijo, moč in dobro počutje. 

Težave s prehranjevanjem se ne začnejo vedno dramatično. Pogosto se razvijajo postopoma. Človek izloči nekaj živil, doda vadbo, začne zavračati skupne obroke in vse večji del dneva namenja načrtovanju, nadzoru ali skrbem. Opozorilni znak ni le videz ali nizka telesna masa. Pozorni bodite zlasti takrat, ko:

• misli o hrani, postavi ali telesni masi zavzamejo velik del dneva
• izpuščate obroke ali se držite vse strožjih pravil
• po jedi občutite močno krivdo, sram ali potrebo po kompenziranju zaužite hrane
• med jedjo vedno znova izgubljate občutek nadzora
• se izogibate skupnim obrokom in situacijam, v katerih nimate nadzora nad sestavinami jedi
• vadite kljub bolezni, poškodbi ali izraziti izčrpanosti
• tehtanje ali pogled v ogledalo močno vpliva na vaše razpoloženje
• hrano skrivate, jo uživate na skrivaj ali pogosto lažete v zvezi z njo
• ljudje okoli vas izražajo zaskrbljenost glede vašega prehranjevanja, vedenja ali zdravja

Ni vam treba čakati, da boste izpolnili vse točke s seznama. Če vas odnos do hrane ali telesa izčrpava, omejuje vaše družabno življenje ali vzbuja strah, je to zadosten razlog, da se o tem z nekom pogovorite.

Odnos do hrane se spreminja s ponavljanjem drobnih izkušenj. Za začetek lahko poskusite naslednje:

• Jejte redno. Večine hrane ne zaužijte šele zvečer in na rednost glejte kot na skrb zase.
• Na krožnik vrnite eno živilo, ki se mu izogibate zgolj iz strahu. Kar tako, ker lahko.
• Nehajte slediti enemu računu, ob katerem se počutite slabše. Nadomestite ga z vsebino, ki spodbuja druga zanimanja, ne le videza.
• Gibanje izberite glede na to, kako se želite počutiti. Ne glede na to, kaj ste jedli. Gibajte se za veselje.
• Vsak dan pri sebi pohvalite eno lastnost, ki ni povezana z videzom. Na primer potrpežljivost, humor, pogum ali zanesljivost.

Če takšni koraki v vas vzbujajo močan odpor ali vam ne uspe redno jesti, ne potrebujete še več discipline. Čas je za več podpore.

Zdrav odnos do hrane ni vsak dan enak. Včasih jeste z užitkom in v miru, drugič v naglici ali pod vplivom čustev. En naporen dan ne pove ničesar o vašem značaju niti ne pomeni, da ste vse pokvarili. Pomembna je možnost, da se brez kaznovanja vrnete k rednosti, raznovrstnosti in skrbi zase. Hrana ni nujno nasprotnik in telo ne neskončen projekt, ki ga je treba popravljati. Oboje si zasluži spoštovanje že danes, ne šele takrat, ko dosežete določeno telesno maso, konfekcijsko številko ali videz.