V nadaljevanju si bomo zato ogledali, koliko spanja otroci potrebujejo v različnih starostnih obdobjih, kateri so opozorilni znaki pomanjkanja spanja in kako jim lahko pomagamo razviti zdrave spalne navade. 

V nasprotju z odraslimi, pri katerih je spanje namenjeno predvsem regeneraciji, je pred otroki še en pomemben izziv – rast in razvoj. Med spanjem namreč njihovo telo in možgani dobesedno delajo s polno paro. Medtem ko ima starš občutek, da otrok le mirno počiva, se v njegovem majhnem telesu odvijajo številni procesi, ki mu pomagajo pri učenju novih stvari, pomnjenju doživetij in postopnem dozorevanju.

Pogost mit je prepričanje, da ima otrok, ki spi manj, seveda več časa za igro, interesne dejavnosti in raziskovanje. V resnici je prej obratno. Pomembna sta tudi mir in določena mera dolgčasa. Otroška energija ne pride kar sama od sebe, temveč temelji na kakovostnem in dovolj dolgem spanju.

##lb-article-reco##

Trajanje spanja se v otroštvu postopoma krajša, spreminja pa se tudi njegov vzorec. Kar je naravno za malčka, ne velja več za šolarja ali mladostnika. Zato si podrobneje oglejmo posamezne starostne skupine!

V tem obdobju večina otrok poleg nočnega spanja še vedno potrebuje tudi popoldanski počitek. Skupno naj bi torej spali od 11 do 14 ur na dan. Včasih otrok začne zavračati popoldansko spanje, vendar je kljub temu pomembno, da je nočni spanec dovolj dolg. Pri mlajših otrocih namreč počitek neposredno vpliva na njihovo razpoloženje in sposobnost spoprijemanja z novimi dražljaji.

Okoli četrtega leta začne popoldansko spanje postopoma izginjati, otroci pa spijo predvsem ponoči. Skupno potrebujejo od 10 do 13 ur spanja. Pri tej starosti starši pogosto opažajo, da se utrujenost hitro pokaže v otrokovem vedenju, tudi če zvečer noče spat.

Vstop v šolo prinaša nove obveznosti in ustaljen dnevni ritem. V tem obdobju otroci potrebujejo od 9 do 11 ur spanja. Čeprav se morda zdi, da starejši šolarji zmorejo z manj spanja, njihovo telo še vedno potrebuje veliko časa za regeneracijo. 

Za obdobje odraščanja je značilno, da se ritem spanja zamakne. Mladostniki pogosto hodijo spat pozneje in bi morali zjutraj vstajati pozneje, kot jim dopušča šola. Njihovo telo pa kljub temu potrebuje od 8 do 10 ur spanja. Številni najstniki zato trpijo zaradi stalnega primanjkljaja spanja, ki ga ne nadoknadijo niti s spanjem do poldneva ob koncih tedna.

Včasih otroci potrebujejo še več spanja, kot je običajno za njihovo starost. To se najpogosteje zgodi v naslednjih okoliščinah:

Redni treningi in gibanje pomenijo večjo obremenitev za telo. Otroci, ki se ukvarjajo s športom, zato pogosto potrebujejo dodatnih 30–60 minut spanja, da imajo dovolj energije in moči za regeneracijo. 

V obdobju hitre rasti telo porabi več energije kot običajno. Otroci v teh fazah pogosto spijo dlje ali zaspijo prej, ker njihov organizem potrebuje dodaten počitek. 

Med boleznijo je spanje eden najpomembnejših načinov pridobivanja energije za boj z mikrobi. Otroci lahko spijo tudi 1–2 uri več kot običajno, kar je naraven odziv, ki ga je dobro upoštevati.

Pomanjkanje spanja se pri otrocih kaže na različne načine. Med najpogostejše znake spadajo:

Če je vsako jutranje vstajanje boj, če se otrok niti po daljšem spanju ne more povsem prebuditi ali je zjutraj slabe volje, je to lahko znak, da ne spi dovolj ali da njegov spanec ni kakovosten. 

Otrok, ki ne spi toliko, kot bi potreboval, je popoldne pogosto preobčutljiv. Majhni spori sprožijo burne odzive, utrujenost pa se kaže tako v vedenju kot v čustvovanju. V praksi starši to opazijo na primer ob vrnitvi iz vrtca ali šole.

Kratkotrajna pozornost, pozabljanje nalog ali izguba volje do učenja so lahko posledica pomanjkanja spanja. Učitelji to običajno opazijo prvi. Otrok lahko daje vtis, da ne sledi pouku. V resnici za to preprosto nima energije.

Spanje ni le čas, ko otrok počiva. Med njim se v telesu in možganih odvijajo procesi, ki bistveno vplivajo na rast, učenje in vsakodnevno vedenje. Zato si velja ogledati posamezna področja, na katerih ima spanje ključno vlogo:

• Rast
  Rastni hormoni se najintenzivneje sproščajo ponoči. Prav zato imajo otroci, ki dovolj spijo, običajno boljše pogoje za naravni telesni razvoj.
• Spomin
  Med spanjem možgani obdelujejo nova doživetja in jih shranjujejo v dolgoročni spomin. Tako si otroci bolje zapomnijo, kaj so se naučili v šoli ali doživeli čez dan.
• Odpornost
  Ponoči ima telo čas za obnovo tkiv in obrambnih mehanizmov. Redno in zadostno spanje tako podpira otrokovo odpornost proti vsakodnevnim obremenitvam.
• Razpoloženje
  Spanje pomaga uravnavati čustva. Otrok, ki se dobro spočije, je bolj umirjen in se lažje spoprijema tudi z manjšimi izzivi.

Otrokom koristita predvidljiva večerna rutina in okolje, ki spodbuja miren spanec. Nekaj preprostih korakov lahko veliko pripomore:

• Ustaljena ura odhoda v posteljo tudi ob koncih tedna
  Reden čas spanja otrokom pomaga uravnati biološko uro. Tako lažje zaspijo in se zbudijo boljše volje.
• Rutina pred spanjem (30–60 minut)
  Mirno branje, kopel ali pogovor pred spanjem telesu sporočajo, da se bliža čas za počitek. Ponavljanje teh obredov ustvarja občutek varnosti.
• Brez zaslonov 1 uro pred spanjem
  Televizija, tablica ali telefon lahko otroke zamotijo in podaljšajo čas uspavanja. Primernejša je mirna dejavnost, ki jih postopoma umiri.
• Hladnejša soba (18–20 °C)
  Otroci mirneje spijo v prostoru, ki ni pregret. Nekoliko hladnejši zrak spodbuja globlji spanec in zmanjšuje nočno prebujanje.

»Če se zaslonom pred spanjem ni mogoče povsem izogniti, so lahko rešitev očala, ki blokirajo modro svetlobo. Ta očala pomagajo zmanjšati vpliv svetlobe zaslonov na večerno uspavanje, zato se otrok lažje pripravi na miren spanec,« priporoča Michaela Hodorová iz BrainMarket.si.

Občasne težave s spanjem so pogoste. Če pa se določene težave redno ponavljajo ali močno posegajo v otrokovo vsakdanje življenje, se je dobro posvetovati s strokovnjakom:

• Redne težave z uspavanjem
  Dolgotrajno uspavanje ali pogosto odlašanje s spanjem lahko kažeta, da otrok potrebuje drugačen pristop k večerni rutini.
• Pogosto nočno prebujanje
  Če se otrok večkrat prebuja in to slabša splošno kakovost spanja, je smiselno poiskati vzrok.
• Smrčanje ali težave z dihanjem
  Nenavadnih zvokov ali težav z dihanjem med spanjem ne smemo prezreti.
• Izjemna utrujenost kljub zadostnemu spanju
  Če je otrok videti izčrpan, čeprav spi dovolj ur, je to znak, da njegov spanec morda ni dovolj kakovosten.

Spanje ni razkošje, temveč nujna potreba. Vsaka dodatna ura, ki jo otrok preživi v postelji, je pravzaprav naložba – v njegovo veselje, energijo, šolske uspehe in zdrave odnose z drugimi. Zato otrokom privoščite dovolj počitka, uvedite preprosto večerno rutino in poskrbite, da jim časa za spanje ne bo nič krajšalo. To je ena najboljših stvari, ki jim jih lahko podarite.

• 10 živil za boljšo zbranost otrok v šoli
• Kakšen naj bo idealen jedilnik za otroke?
• Kako podpreti odpornost otrok?
• Prehranska dopolnila za otroke – kdaj in kako jih izbrati
• 10 nasvetov, kako lahko izboljšate svoje spanje