Mikroplastika so plastični delci velikosti od 100 nanometrov do 5 milimetrov, ki v okolje pridejo na dva glavna načina:

1) Primarna mikroplastika so majhni plastični delci, namenjeni za specifične namene, kot so pilingi v kozmetiki, mikrokroglice v zobnih pastah ali polnila v različnih izdelkih.

2) Sekundarna mikroplastika nastane z razgradnjo večjih plastičnih predmetov, kot so plastične steklenice, vrečke ali ribiške mreže, ki se zaradi fizikalnih, kemičnih in bioloških procesov razgradijo na drobne delce.

Mikroplastika pride v okolje na različne načine, na primer prek odpadnih voda, slabo upravljanega odpadka ali celo med pranjem sintetičnih tekstilij. Zaradi majhnosti se pogosto ne dajo enostavno filtrirati iz vode ali zadržati v tradicionalnih čistilnih procesih, kar pomeni, da imajo velik potencial za širjenje in kopičenje v naravi.

Eden najbolj zaskrbljujočih vidikov mikroplastike je njihov vpliv na vodne ekosisteme. Oceani in morja, kjer se kopiči večina plastičnega odpada, so postali glavno žarišče tega problema. Mikroplastika je zaužita z vodnimi organizmi, od planktona do rib, morskih ptic in sesalcev. Ti delci se nenehno premikajo po prehranjevalni verigi in kopičijo v organizmih, kar lahko vodi do negativnih vplivov na zdravje živali, kot so motnje hormonskega sistema, vnetja in zmanjšana reproduktivna sposobnost.

Poleg oceanov mikroplastika pride tudi v sladkovodne ekosisteme, tla in kmetijske površine. V tleh lahko motijo strukturo tal in vplivajo na zdravje mikroorganizmov, kar lahko dolgoročno vpliva na rodovitnost tal in kakovost kmetijske proizvodnje.

Mikroplastika poleg tega ni biološko razgradljiva in lahko ostane v okolju stotine let. V tem času sprošča toksične kemikalije, kot so bisfenol A (BPA), ftalati in druge škodljive snovi, ki dodatno poslabšujejo onesnaženje in negativno vplivajo na zdravje ekosistemov.

Mikroplastika žal pride tudi v naše prehransko verigo. Ugotovitev, da so mikroplastiko našli v pitni vodi, soli, pivu in morskih sadežih, vzbuja skrbi zaradi njihovega vpliva na zdravje ljudi. Študije so pokazale, da povprečen človek lahko letno zaužije do več deset tisoč mikroplastičnih delcev, in to samo iz hrane in pijač. Pri analizi približno 15 % kaloričnega vnosa Američanov je ocenjena, da ljudje letno zaužijejo med 39.000 in 52.000 mikroplastičnih delcev, pri čemer količina variira glede na starost in spol. Te vrednosti se lahko povečajo do 74.000 do 113.000 delcev letno, če upoštevamo tudi mikroplastiko, vdihnjeno iz zraka. Poleg tega lahko osebe, ki zaužijejo priporočeni dnevni vnos vode izključno iz plastičnih steklenic, zaužijejo do 90.000 mikroplastov več kot tisti, ki pijejo vodo iz pipe, kjer se zaužije približno le 4.000 mikroplastičnih delcev letno.¹

Čeprav znanstveniki še ne vedo natančno, kakšen dolgoročni vpliv ima mikroplastika na zdravje ljudi, nekatere študije nakazujejo, da lahko povzročajo vnetja, poškodbe celic in vplivajo na imunski sistem. Na primer študija objavljena v Journal of Hazardous Materials je raziskovala toksikološke učinke mikroplastike na človeške celice, vključujoč citotoksičnost (celična smrt), imunske odzive, oksidativni stres in poškodbe celičnih membran. Rezultati kažejo, da lahko mikroplastika poškoduje celice in povzroča vnetne odzive.² 

Druga študija³ je raziskovala povezavo med mikro- in nanoplastiko (MNPs) in tveganjem za srčno-žilne bolezni in vključevala paciente z asimptomatsko boleznijo karotid, ki so opravili karotidno endarterektomijo. Ugotovljeno je bilo, da je mikroplastika, še posebej polietilen in polivinilklorid, prisotna v karotidnih plakih. Pacienti z mikroplastiko v plakih so imeli štirikrat večje tveganje za srčni infarkt, kap ali smrt med 34-mesečnim spremljanjem kot pacienti brez prisotnosti MNPs. Študija nakazuje, da prisotnost mikroplastike v žilnih plakih lahko poveča tveganje za srčno-žilne dogodke. Mikroplastika lahko tudi služi kot nosilec škodljivih kemikalij in patogenov, ki se lahko sprostijo v telo ob njihovi konzumaciji.

Mikroplastika lahko prihaja iz različnih virov. Nekateri največji prispevatelji k temu globalnemu problemu so:

1) Kozmetika: Nekateri izdelki, kot so pilingi, zobne paste in geli za prhanje, vsebujejo mikroplastiko kot majhne eksfoliantne delce. Čeprav se ti izdelki po celem svetu zmanjšujejo, so še vedno pomemben vir primarne mikroplastike.

2) Oblačila: Pri pranju sintetičnih tkanin, kot so poliester, najlon in akril, se v vodo sprostijo mikrovlakna, ki nato pridejo v vodotoke.

3) Plastična embalaža: Degradacija plastične embalaže in drugih plastičnih izdelkov prispeva k nastanku sekundarne mikroplastike. Gre za dolgotrajen proces, ki traja desetletja do stotine let, med katerim se plastični predmeti postopoma razgradijo na manjše delce. 

4) Pnevmatike: Obraba pnevmatik vozil med vožnjo povzroča sproščanje mikroskopskih delcev v ozračje, ki se nato usedejo na tla ali pridejo v vodotoke.

Za rešitev problema mikroplastike je nujno sprejeti celovit pristop, ki vključuje zakonodajne ukrepe, tehnološke inovacije in spremembo vedenja potrošnikov. Tukaj je nekaj ključnih korakov, ki lahko pomagajo zmanjšati količino mikroplastičnih delcev v okolju:

1. Omejitev uporabe plastike: Zmanjšanje proizvodnje enkratne plastike je eden glavnih korakov k rešitvi problema. Evropska unija in druge države so sprejele ukrepe za prepoved nekaterih enkratnih plastičnih izdelkov, kot so plastične slamice, jedilni pribor ali vatirane palčke, z namenom zmanjšanja količine plastičnega odpada, ki pride v naravo.

2. Razvoj biološko razgradljivih materialov: Eden od upov za prihodnost je razvoj plastike, ki se hitreje razgradi v naravi in nima negativnih vplivov na ekosisteme. Raziskave na tem področju so še v zgodnjih fazah, vendar obstaja potencial za razvoj materialov, ki bodo nadomestili tradicionalne plastike.

3. Tehnološke inovacije pri odstranjevanju mikroplastike: Napredek v tehnologijah za čiščenje vode lahko pomaga odstraniti mikroplastiko iz odpadnih voda pred njihovim izpustom v okolje. Nekatere inovacije vključujejo filtrirne tehnologije in biološke metode, ki izboljšujejo učinkovitost zajemanja mikroplastike.

4. Ozaveščanje javnosti: Ključni del rešitve problema mikroplastike je ozaveščanje med potrošniki o njihovem vplivu in možnostih za zmanjšanje njihove uporabe. Izobraževanje o pravilnem ločevanju odpadkov, zmanjšanju porabe enkratne plastike in izbiri bolj trajnostnih alternativ je bistveno za spremembo vedenja.

5. Izboljšanje reciklažnih sistemov: Reciklaža plastike je še vedno nezadostna in mnogi plastični izdelki končajo na odlagališčih ali v naravi. Povečanje učinkovitosti reciklažnih sistemov in zagotavljanje večje stopnje reciklaže plastike lahko zmanjša količino plastičnega odpada, ki pride v naravo.

Tukaj je nekaj preprostih načinov, kako lahko prispevate k zmanjšanju problema z mikroplastiko:

1. Omejite porabo plastike: Izberite ponovno uporabne izdelke namesto enkratne plastike. Na primer, uporabljajte platnene vrečke, kovinske slamice ali večkrat napolnljive steklenice.

2. Izberite trajnostne materiale: Podpirajte izdelke, ki so narejeni iz naravnih, razgradljivih ali recikliranih materialov.

3. Ločevanje in reciklaža: Pravilno ločite odpadke, da zagotovite, da plastika ne konča na odlagališčih ali v oceanih.

4. Podaljšajte življenjsko dobo tekstilnih izdelkov: Zmanjšajte število pranj sintetičnih oblačil, da omejite sproščanje mikrovlaken v vodo. Kupite posebne vrečke za pranje, ki lovijo sproščena vlakna.

Mikroplastika predstavlja pomemben problem za okolje in zdravje ljudi. Čeprav njihovi dolgoročni vplivi še niso v celoti raziskani, je jasno, da gre za obliko onesnaženja, ki si zasluži pozornost. Kombinacija regulacij, tehnoloških inovacij in sprememb v potrošniškem vedenju lahko prispeva k zmanjšanju njihove prisotnosti v naravi. Pomembno je pravočasno ukrepanje, da se zmanjša njihov negativni vpliv na ekosisteme in zdravje prihodnjih generacij. Vsak izmed nas ima možnost sodelovati pri rešitvi – od zmanjševanja porabe plastike do izbire bolj trajnostnih materialov in učinkovitejše reciklaže. Mikroplastika je vedno večji problem, vendar je s koordiniranim pristopom posameznikov, industrije in vlad možno ta vpliv omiliti. Investicije v raziskave in inovacije, skupaj z mednarodnim sodelovanjem, lahko igrajo ključno vlogo pri dolgoročnem reševanju tega globalnega problema.

¹COX, Kieran D., et al. Human Consumption of Microplastics. Environmental Science & Technology. 2019, let. 53, št. 12, str. 7068–7074. DOI: 10.1021/acs.est.9b01517.

²DANOPOULOS, Evangelos, Maureen TWIDDY, Robert WEST in Jeanette M. ROTCHELL. A rapid review and meta-regression analyses of the toxicological impacts of microplastic exposure in human cells. Journal of Hazardous Materials. 2022, let. 427, str.

³MARFELLA, R., PRATTICHIZZO, F., SARDU, C., FULGENZI, G., GRACIOTTI, L., SPADONI, T., D'ONOFRIO, N., SCISCIOLA, L., LA GROTTA, R., FRIGÉ, C., PELLEGRINI, V., MUNICIÒ, M., SINISCALCHI, M., SPINETTI, F., VIGLIOTTI, G., VECCHIONE, C., CARRIZZO, A., ACCARINO, G., SQUILLANTE, A., SPAZIANO, G., MIRRA, D., ESPOSITO, R., ALTIERI, S., FALCO, G., FENTI, A., GALOPO, S., CANZANO,