Kaj so maščobne kisline omega-3 in zakaj jim pravimo esencialne
Maščobne kisline omega-3 so skupina nenasičenih maščob. Esencialne v praksi pomeni, da jih telo samo ne more tvoriti v tolikšni količini, da bi se na to lahko zanesli, zato jih moramo pridobivati s hrano.
Pomembno je vedeti, da omega-3 niso ena sama snov. So družina. V njej ima vsak član nekoliko drugačno vlogo, drugačne vire in drugačno uporabnost v vsakdanji prehrani.
ALA, EPK in DHK: kakšna je razlika med njimi
ALA oziroma alfa-linolenska kislina je običajno prisotna v rastlinskih virih, na primer v lanenih semenih, semenih chia, orehih ali repičnem olju. Za ALA obstajajo tudi okvirne vrednosti ustreznega vnosa za otroke, saj velja za esencialno maščobno kislino omega-3.
EPK in DHK sta tako imenovani dolgoverižni maščobni kislini omega-3. Najdete ju predvsem v mastnih ribah in drugih morskih virih ter v olju iz morskih alg. Telo ju lahko tvori iz rastlinske ALA, vendar je pretvorba običajno majhna in se med posamezniki zelo razlikuje, zato se nanjo ne moremo vedno zanašati kot na edini način oskrbe.
Zakaj se o omega-3 govori prav pri otrocih
Otroško telo hitro raste in se spreminja. V zgodnjem otroštvu se intenzivno razvijajo možgani in vid, hkrati pa se spreminjajo prehranjevalne navade in obdobje izbirčnosti lahko postane skoraj športna disciplina. Tudi zato se omega-3 pogosto omenjajo v povezavi z razvojem in prehrano. Obenem je pošteno omeniti tudi drugo plat. Pri zdravih šoloobveznih otrocih prehransko dopolnilo ne pomeni nujno opazne razlike.

Omega-3 in možgani
V praksi starši pogosto sprašujejo o omega-3 za šoloobvezne otroke in koncentraciji. Vprašanje je smiselno, saj je DHK naravna sestavina tkiv, vključno z možgani, v strokovni literaturi pa raziskujejo povezavo med vnosom omega-3 in nekaterimi kazalniki kognitivnih sposobnosti.1, 2, 3
Omega-3 in oči
DHK se pogosto omenja v povezavi z očesnimi strukturami. Tudi zato jo najdemo na primer v nekaterih obogatenih živilih in v delu strokovne literature, posvečene prehrani v zgodnjem življenjskem obdobju.4
Kdaj začeti z omega-3 pri otrocih
Najpogostejše situacije v praksi so takšne.
- Dojenčki in malčki: V tem obdobju je v ospredju predvsem raznovrstna, starosti primerna prehrana in postopno uvajanje živil. Ribe so odličen vir beljakovin in drugih dragocenih snovi.
- Predšolski otrok: Značilno obdobje izbirčnosti. Otrok ima nekaj najljubših jedi, rib pa ni med njimi. Tu pogosto zmaga strategija neopaznih staršev!
- Šolar: Smiselno je na kratko preveriti dejansko stanje, torej kolikokrat na teden so na jedilniku ribe ali drugi viri. In temu prilagoditi načrt.

Odmerjanje omega-3: koliko omega-3 na dan za otroka?
Pri otrocih se ustrezen vnos omega-3 pogosto navaja v obliki ALA. Academy of Nutrition and Dietetics na primer povzema okvirne vrednosti takole.
0 do 12 mesecev: 0,5 g na dan
1 do 3 leta: 0,7 g na dan
4 do 8 let: 0,9 g na dan
9 do 13 let: 1,0–1,2 g na dan
14 do 18 let: 1,1–1,6 g na dan
Prehranski viri omega-3 za otroke
Kaj se staršem obnese v praksi? Najboljša strategija je imeti več možnosti, saj imajo otroci talent, da en teden obožujejo lososa, naslednji teden pa ga dojemajo kot osebni napad.
Mastne ribe in živalski viri: losos, sardele, sled, skuša, inčuni.
Rastlinski viri: lanena semena, semena chia, orehi, konopljina semena, repično olje.
Pa še praktičen nasvet. Pri ribah na jedilniku upoštevajte priporočila za izbiro vrst z manjšo vsebnostjo živega srebra in za velikost porcij glede na starost.
Kaj storiti, če otrok ne je rib?
Začnite z obliko jedi, ne z idealom. Cela riba z glavo ali file s kožo na krožniku je lahko videti strašljivo. Ribji namaz, ribji polpeti, zavitek z blagim ribjim nadevom ali testenine z lososom in smetano pa ne delujejo več tako nenavadno. Otroku sta pogosto pomembnejša vonj in tekstura kot samo dejstvo, da gre za ribo.

Ne pozabite na morske alge kot vir omega-3
Če se družina prehranjuje vegetarijansko ali vegansko, je olje iz morskih alg pogosta alternativa, saj vsebuje DHK, včasih pa tudi EPK.
Prehransko dopolnilo z omega-3 za otroke: kdaj lahko razmislite o njem
Starši o prehranskem dopolnilu običajno razmišljajo, ko velja eno ali več od naslednjega:
- Otrok že dlje časa ne je rib in tega ne uspevate nadomestiti z drugimi viri.
- Družina se prehranjuje vegetarijansko ali vegansko, vi pa želite poskrbeti tudi za vnos DHK in EPK.
- Otrok ima zelo enolično prehrano in želite zapolniti prehransko vrzel.
- S pediatrom obravnavate posebno situacijo in vam ta priporoči prehransko dopolnilo.
Vedno se je dobro držati preprostega načela. Najprej hrana, nato prehransko dopolnilo. Če izberete dopolnilo, pa naj bo to z jasnim ciljem in ob skrbnem branju deklaracije.

Kako izbrati prehransko dopolnilo z omega-3 za otroke
Preverite, koliko EPK in DHK dejansko vsebuje
Na sprednji strani embalaže je pogosto velika številka, na primer 1000 mg ribjega olja, vendar morajo starši pogledati vrstici za EPK in DHK. To sta vrednosti, ki ju običajno primerjate med izdelki.
Dajte prednost preglednosti in testiranju
Pri zanesljivih proizvajalcih boste našli informacije o neodvisnem testiranju ali certificiranju oziroma Certificate of Analysis. Kot primer se pogosto navaja IFOS, program za testiranje ribjih olj, ali na splošno neodvisne organizacije, kot je NSF.
Izberite obliko, ki jo otrok zmore zaužiti
Kapljice za mlajše otroke, olja in sirupi z okusom za starejše, kapsule pa šele takrat, ko jih otrok brez stresa pogoltne. Najboljše dopolnilo je tisto, ki ga ne izpljune.
Praktični nasveti za konec
- Zastavite si majhen cilj: 2 ribja obroka na teden ali vsaj 1 in pest semen.
- ALA dodajte neopazno: mleta lanena semena v jogurt, puding s semeni chia, orehe v kašo.
- Če izberete dopolnilo, preverite vsebnost EPK in DHK, ne le velike številke na embalaži.
- Poiščite neodvisno testiranje ali COA, da boste vedeli, kaj kupujete.
1. Emery, S., Häberling, I., Berger, G., Walitza, S., Schmeck, K., Albert, T., Baumgartner, N., Strumberger, M., Albermann, M., & Drechsler, R. (2020). Omega-3 and its domain-specific effects on cognitive test performance in youths: A meta-analysis. Neuroscience & Biobehavioral Reviews, 112, 420–436. https://doi.org/10.1016/j.neubiorev.2020.02.016
2. Kirby, A., Woodward, A., Jackson, S., Wang, Y., & Crawford, M. A. (2010). A double-blind, placebo-controlled study investigating the effects of omega-3 supplementation in children aged 8–10 years from a mainstream school population. Research in Developmental Disabilities, 31(3), 718–730. https://doi.org/10.1016/j.ridd.2010.01.014
3. Richardson, A. J., Burton, J. R., Sewell, R. P., Spreckelsen, T. F., & Montgomery, P. (2012). Docosahexaenoic acid for reading, cognition and behavior in children aged 7–9 years: A randomized, controlled trial (The DOLAB Study). PLOS ONE, 7(9), e43909. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0043909
4. Birch, E. E., Carlson, S. E., Hoffman, D. R., Fitzgerald-Gustafson, K. M., Fu, V. L. N., Drover, J. R., Castañeda, Y. S., Minns, L., Wheaton, D. K. H., Mundy, D., Marunycz, J., & Diersen-Schade, D. A. (2010). The DIAMOND (DHA Intake And Measurement Of Neural Development) Study: A double-masked, randomized controlled clinical trial of the maturation of infant visual acuity as a function of the dietary level of docosahexaenoic acid. American Journal of Clinical Nutrition, 91(4), 848–859. https://doi.org/10.3945/ajcn.2009.28557
5. Montgomery, P., Burton, J. R., Sewell, R. P., Spreckelsen, T. F., & Richardson, A. J. (2014). Fatty acids and sleep in UK children: Subjective and pilot objective sleep results from the DOLAB study—a randomized controlled trial. Journal of Sleep Research, 23(4), 364–388. https://doi.org/10.1111/jsr.12135


