Morda vam je znano. En dan vam delo teče gladko, glava dela s polno paro, ideje prihajajo kar same in naloge izginjajo s seznama. Potem pa pride dan, ko se ne morete zbrati niti za preprosto e-pošto. To nihanje ni značajska pomanjkljivost ali šibka volja. Možgani se odzivajo na to, kako ravnate z njimi. Kako spite, kako se prehranjujete, v kakšnem okolju delate, koliko dražljajev jim ponujate in ali jim dajete prostor, da zadihajo. 

##lb-article-reco##

Koncentracija in zbranost sta sposobnosti, ki vam omogočata, da pozornost usmerite v eno stvar in ji namenite dovolj miselne energije. Ne gre le za to, da sedite ob nalogi, temveč da ji resnično namenite prostor.

• Koncentracija pomeni, da pozornost pri določeni dejavnosti ohranjate določen čas.
• Zbranost pa je sposobnost zavestnega usmerjanja pozornosti.

V praksi to pomeni, da lahko začnete brez nepotrebnega odlašanja, delate bolj tekoče in naredite manj napak. Vaša pozornost ne uhaja k telefonu, obvestilom ali naključnim mislim. 

Dobra novica je, da lahko koncentracijo krepite, urite in izboljšujete podobno kot telesno pripravljenost.

Možgani so odlično orodje, vendar niso ustvarjeni za to, da bi ves dan vijugali med dražljaji, zvoki, zasloni in nalogami, ki druga čez drugo kričijo kot otroci na igrišču. To so najpogostejši krivci, ki vam kradejo pozornost:

1. Preobremenjenost z informacijami in nenehno preklapljanje: Vsak dan vas preplavlja tok informacij. Novice, e-pošta, klepeti, družbena omrežja, odprti zavihki, članki, ki jih boste zagotovo prebrali pozneje. Možgani skušajo ostati na preži, da jim ne bi kaj ušlo. Toda ta pripravljenost ima svojo ceno. Zmanjšuje se sposobnost, da se poglobite v eno dejavnost in pri njej vztrajate več kot le nekaj minut.
2. Mit o večopravilnosti: Večopravilnost zveni kot supermoč. V resnici pa je prej način, kako si delo podaljšati in ga spraviti iz tira. Možgani ne zmorejo opravljati dveh zahtevnejših stvari hkrati. Lahko le hitro preklapljajo med njima. Vsako takšno preklapljanje pa porablja energijo.
3. Obvestila in razdrobljena pozornost: Obvestila so majhni, a vztrajni dregljaji. Ustvarjajo občutek nujnosti tudi tam, kjer je ni. Predvsem pa zmotijo vašo zbranost, še preden se sploh uspete zares osredotočiti.
4. Utrujenost zaradi dolgih delovnih sklopov brez odmora: Če več ur delate brez premora, se to lahko nekaj časa zdi junaško. Toda misli začnejo uhajati drugam. Odmori niso nagrada za delo. So del dela. Kratek odmor pogosto prihrani več časa, kot ga vzame. 
5. Nihanje energije čez dan: Prehrana je gorivo za možgane. Nihanje energije se pogosto pokaže kot izguba zbranosti, razdražljivost ali želja po še več sladkega. Pri tem veliko pomagajo redni obroki, prehranske vlaknine, beljakovine in hrana, ki nasiti za dlje časa.
6. Okolje, polno hrupa in kaosa: Nekdo lahko dela v kavarni, drugi potrebuje tišino. Možgani del energije porabijo za filtriranje motečih dražljajev. In več energije kot porabijo za filtriranje, manj jim je ostane za delo.

Če želite boljšo zbranost, začnite pri stvareh, ki zvenijo dolgočasno. Da, točno pri teh!

Spanje je za glavo nekaj podobnega kot servis za avto. Vozite lahko tudi brez njega, a začelo bo škripati, cukati in nekoč vam bo avto preprosto ugasnil sredi križišča. Če se ne naspite, lahko pozornost ohranjate krajši čas, težje se lotite dela in naloge, ki jih običajno opravite z levo roko, se nenadoma zdijo kot gorska etapa.

Gibanje deluje kot ponovni zagon. Odklopite se, dvignete raven energije in se nato pogosto lažje vrnete k nalogi. Kratek odmor za gibanje je idealen takrat, ko začutite, da le še strmite v besedilo in ne gre nikamor.

Če energija čez dan niha gor in dol, z njo niha tudi zbranost. Cilj je, da jeste tako, da vaša glava po kosilu ne preklopi v način izklopa.

Možgani so zahtevna stranka. Če jim ne daste piti, lahko postanejo sitni. Kozarec vode na mizi ali časovnik za odmor za pitje je dober trik. Če poleg tega izberete še tekočino po njihovi meri, vas bodo imeli res radi. 

Kava je odlična pomočnica, če z njo ravnate razumno. Sicer vam lahko zbranost pošteno zmede. Najpogostejša težava sta čas uživanja in količina. Če želite energijo z mirnejšo glavo, je marsikomu všeč kombinacija kofeina in L-teanina. 

Veliko lažje ste zbrani, če se vam za to ni treba vsak dan boriti. Okolje ima velikanski vpliv!

Izberite si eno stvar. Eno. Če boste ves čas preskakovali z ene na drugo, boste imeli nenehno občutek, da ste dejavni, rezultatov pa bo malo.

Telefon na mizi je kot krožnik piškotov ob prenosniku. Tudi če ga zavestno ne opazite, ga glava zazna. Telefon umaknite iz dosega, najbolje tudi iz vidnega polja. 

Poskusite zadnji del dneva preživeti bolj umirjeno. Manj zaslonov in modre svetlobe, manj preklapljanja, manj hitrih dražljajev. Lahko le nekoliko, najljubšo knjigo si še vedno lahko privoščite.

Zbranost lahko krepite. Tako kot telesno pripravljenost. Če začnete z majhnimi koraki in ste redni, bodo rezultati prišli!

1. Delo po časovniku: Poznate metodo pomodoro? Hudomušno je poimenovana po kuhinjskem časovniku v obliki paradižnika. Časovnik nastavite na 25 minut, delate eno stvar, nato sledi 5 minut odmora. Po štirih sklopih si privoščite daljši odmor. Zakaj to deluje? Ker možgani vedo, da to ni neskončen predor. Če je 25 za vas preveč, začnite s 15. Ključna je rednost.
2. Kratki odmori in raztezanje: Vsakih nekaj deset minut si privoščite kratek ponovni zagon. Vstanite, pretegnite se, sprehodite se po vodo, poglejte skozi okno. Dve minuti sta dovolj. Kot da bi pritisnili gumb za osvežitev, le brez ponovnega zagona računalnika.
3. Kratka meditacija za umiritev misli: Ni vam treba sedeti v položaju lotosa. Dovolj sta dve minuti tišine. Pustite možganom, da se dolgočasijo. Zaprite oči, opazujte dihanje in ko pride misel, jo le opazite ter se vrnite nazaj. Cilj je ohladiti pregrete možganske vijuge.
4. Glasba v ozadju: Nekaterim ustreza tišina, drugim glasba. Če vas zmoti vsak šum, poskusite glasbo brez besedila. Ambientalno ali lo-fi glasbo. Besedilo je pogosto težava, saj se vam besede vsiljujejo v misli. Instrumentalna glasba je običajno nežnejša.

Prehranska dopolnila za zbranost niso bližnjica, s katero lahko zaobidete spanje, gibanje in razumen dnevni ritem. So bolj češnja na torti. Ko imate postavljene temelje, vam lahko pomagajo še izboljšati zmogljivost in podpreti tisto, kar že počnete dobro.

Čajevec se pogosto omenja v povezavi s kognitivnimi funkcijami in koncentracijo.¹ Če iz njega pridobite neposredno L-teanin, imate na voljo prijetno poživitev, priljubljeno zaradi nežnega, uravnotežujočega učinka. Veliko ljudi je vzljubilo kombinacijo L-teanina in magnezija s kofeinom. Kofein daje energijo, teanin pa jo nekoliko umiri in ublaži krivuljo nastopa njegovega delovanja.

Če je vaš cilj boljša obdelava informacij, priklic iz spomina ali učenje, se pogosto omenja CDP-holin, znan tudi kot citikolin. Je vir holina, ki je del procesov, povezanih s prenosom informacij med živčnimi celicami. 

Tu so še snovi, ki jih pogosteje povezujemo z dolgoročno skrbjo za možgane in njihovo vitalnost. Zagotovo poznate na primer dvokrpi ginko! Prispeva k normalnim kognitivnim funkcijam in delovanju možganov.¹ Hkrati podpira normalen krvni obtok, ki je povezan z zmogljivostjo možganov. V praksi se pogosto uporablja kot sestavina kompleksnejših prehranskih dopolnil za možgane.

Ginseng in šilajit¹ vzemite kot priljubljeno odkritje, ki po tisočletjih doživlja razcvet. Ginseng pride prav, ko želite ohranjati zmogljivost in ne omagati po kosilu. Šilajit pa je nekakšna mineralna podpora v ozadju. Ko ima telo več zagona, mu sledijo tudi možgani.

Zbranost ni dar za izbrance! Je rezultat tega, kako vsak dan skrbite za svojo glavo. Kako spite. Kako se prehranjujete. V kakšnem okolju delate. In ali ji dajete priložnost, da eno stvar opravi dobro namesto desetih na pol. Če imate temelje že urejene, lahko dodate še prehranska dopolnila za zmogljivost in spomin. Možgani imajo radi dobre pogoje in nekaj dodatne nege.

Zato si danes izberite eno stvar, ki jo boste spremenili. To povsem zadostuje! Vaši možgani vam bodo to povrnili z lažjim začetkom, bolj tekočim delom in občutkom, da imate stvari bolj pod nadzorom.