Savnanje je oblika kratkotrajne izpostavljenosti telesa visoki temperaturi. Telo poskuša odvesti odvečno toploto: poveča se pretok krvi skozi kožo, srčni utrip se pospeši in začne se potenje. Prav izhlapevanje znoja je eden glavnih mehanizmov ohlajanja. Po koncu izpostavljenosti toploti se telo postopoma vrača v stanje mirovanja.

##lb-article-reco##

Toplota povzroči razširitev žil v koži, med savnanjem pa se spreminjata tudi srčni utrip in krvni tlak. Obisk savne je zato tudi za zdravega človeka fiziološka obremenitev, čeprav v njej le sedi ali leži.

Pri tem je smiselno nekoliko umiriti najbolj drzne obljube. Raziskave preučujejo, kako enkraten obisk finske savne vpliva na nekatere celice imunskega sistema in označevalce vnetja. Iz rezultatov pa ni mogoče sklepati, da savna krepi imunski sistem. Redni obiskovalci savne sicer subjektivno poročajo o manjšem nelagodju ob spremembah temperature okolja, zlasti pri prehodih iz toplega v hladno okolje in obratno v hladnejših obdobjih leta.

Savnanje ustvari preprosto situacijo: nikamor ne hitite, telefon pustite zunaj, telo pa dobi jasen toplotni dražljaj, ki mu sledi počitek. Za športnike je savna lahko ena od dopolnitev rutine počitka. Vendar ne sme nadomeščati spanja, hrane, tekočine ali smiselne razporeditve treningov. Enako načelo velja za celotno regeneracijo po telesnem naporu.

Beseda savna danes zajema več precej različnih okolij. Razlikujejo se po temperaturi, vlažnosti in načinu prenosa toplote, zato ni treba iskati ene najboljše vrste za vse. Izbirajte predvsem glede na to, kakšna toplota vam je prijetna in kako se nanjo odzivate.

Za tradicionalno finsko savno sta značilni visoka temperatura in razmeroma nizka vlažnost. Temperatura se običajno giblje približno med 70–100 °C, odvisno od posamezne savne in njenih nastavitev. S polivanjem razgretih kamnov z vodo je mogoče za kratek čas povečati občutek toplote in vlažnost.

Prav finska savna je tudi vrsta savnanja, na katero se nanaša velik del populacijskih in eksperimentalnih raziskav. To pa ne pomeni, da morate samodejno ciljati na zgornjo temperaturno mejo. Dobra izkušnja savnanja se ne meri s številko na termometru.

Infrardeča savna uporablja infrardeča grelna telesa, ki del toplote prenašajo neposredno na površino telesa, zato je okoliški zrak običajno hladnejši kot v klasični finski savni. Temperatura je pogosto približno v razponu 40–60 °C. Za človeka, ki mu je klasična savna preveč intenzivna, je zato lahko nižja temperatura prijetnejša.

Raziskave infrardečih savn obstajajo, vendar njihovih rezultatov ni mogoče samodejno prenesti na klasično finsko savno in obratno. Sistematični pregledi obenem opozarjajo, da študije uporabljajo različne protokole, temperature in trajanja izpostavljenosti.

Tako imenovana parna savna je natančneje parna kopel. Temperatura je običajno nižja, pogosto približno 40–50 °C, zato pa se relativna vlažnost zraka približuje 100 %. Zaradi visoke vlažnosti znoj težje izhlapeva, zato lahko okolje deluje presenetljivo intenzivno tudi pri občutno nižji temperaturi.

Če torej kdo obožuje finsko savno, to še ne pomeni, da dobro prenaša tudi paro – in obratno. Izberite možnost, pri kateri lahko mirno sedite, normalno dihate in vam ni treba vsako minuto pogledovati na uro.

Savnanje ni tekmovalna disciplina. Čas na štoparici je manj pomemben od tega, kako se počutite. Začetniku lahko zadostuje nekaj minut, izkušen obiskovalec pa zmore daljši obisk. Takoj ko se pojavijo izrazita šibkost, slabost, razbijanje srca, glavobol ali omotica, je čas, da savno zapustite.

• Začnite dobro hidrirani. V savno ne hodite po dnevu, ko ste komaj kaj pili, niti neposredno po intenzivnem naporu, če še niste nadomestili tekočine.
• Oprhajte se in obrišite do suhega. V savno vstopajte čisti, v javni savni pa pod celotno telo položite rjuho ali veliko brisačo.
• Prvi cikel naj bo raje krajši. Začetnik lahko poskusi s približno 5–10 minutami. Izkušenejši pogosto izberejo okoli 10–15 minut, vendar enotna, splošno veljavna časovna omejitev ne obstaja.
• Ohladite se glede na svoje izkušnje. Začnite na zraku ali s hladnejšo prho. Bazenček z ledeno vodo ni obvezen, nenadna ohladitev pa je dodaten močan dražljaj za krvni obtok.
• Počivajte. Med cikli dajte telesu nekaj minut, da se umiri, in po potrebi kaj popijte.
• Dva do trije cikli običajno zadostujejo. Dodajanje novih samo zato, da bi »iztržili največ«, nima veliko smisla.

Prehod iz vroče savne naravnost v zelo mrzlo vodo je priljubljen, vendar nikakor ni obvezen del vsakega savnanja. Študije kažejo, da potopitev v mrzlo vodo po savni povzroči dodatne izrazite spremembe srčnega utripa in krvnega tlaka. Če s kontrastom med toploto in mrazom šele začenjate, je postopno privajanje na hladnejšo vodo nežnejša izbira kot junaški skok v ledeno vodo.

Po napornem treningu je telo že ogreto in verjetno ste s potenjem izgubili nekaj tekočine. Dodaten toplotni stres zato ni samodejno sinonim za boljšo regeneracijo. Najprej si vzemite čas za umiritev, nekaj popijte in ocenite, kako se počutite. Savna je nato lahko prijeten del dobro načrtovanega treninga in regeneracije, vendar je ni treba za vsako ceno umestiti neposredno po zadnji seriji.

Po savni lahko na tehtnici vidite nižjo številko. To ni posledica izgorevanja maščobe, temveč predvsem izgube tekočine. Pri potenju poleg vode izgubljamo tudi minerale, predvsem natrij in v manjši meri druge elektrolite. Ob običajnem kratkem savnanju in raznovrstni prehrani vam ni treba samodejno pripravljati posebnega napitka po vsakem ciklu. Drugače je pri izrazitem potenju, športu, vročem vremenu ali več ciklih savnanja. Takrat so lahko praktičen način nadomeščanja mineralov napitki z elektroliti, ki vsebujejo natrij, kalij, magnezij, klorid in druge minerale. 

Magnezij spada med elektrolite in prispeva k ravnotežju elektrolitov, delovanju mišic ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.¹ Če vaše telo potrebuje njegovo nadomeščanje, lahko vsekakor pomaga pri učinkovitem okrevanju, zlasti če gre za savnanje po napornem dnevu in si želite privoščiti nekaj več. V takem primeru imate več možnosti:

• Za večji vnos tekočine posezite po magneziju v prahu za pripravo napitka, ki vam zagotovi tudi dodatno hidracijo.
• Če iščete napredno obliko magnezija, ne spreglejte izdelka Magtein® z visoko biološko uporabnostjo.
• Če je bil cilj savnanja sprostitev in večerna umiritev, si oglejte premišljeno kombinacijo magnezija z l-teaninom.

Savna pri nas velja za zimsko dejavnost. Zunaj zmrzuje, v notranjosti je devetdeset stopinj in kontrast se zdi popoln. Fiziologija savnanja pa ne gleda na koledar. Če savno dobro prenašate, ni treba junija prekiniti tega rituala in ga znova odkrivati šele oktobra.

Poleti se spremenijo predvsem praktične okoliščine. Telo se lahko poti že čez dan, med športom ali na poti v savno, večje izgube tekočine pa se nato seštevajo. Zato je še toliko bolj smiselno priti dobro hidrirani, ne pretiravati z dolžino posameznih ciklov in po koncu nadomestiti tekočino glede na žejo in intenzivnost potenja. 

V savno lahko pridete z rjuho in steklenico vode in že imate skoraj vse, kar potrebujete. Nekaj pripomočkov pa lahko poveča udobje ali polepša celoten ritual. Tradicionalni proizvajalci savn med običajno opremo uvrščajo na primer vedra, zajemalke, tekstil, termometre, vlagomere in dišave za savno.

• Rjuha ali velika brisača ločuje celotno telo, vključno s stopali, od klopi in je v javni savni predvsem stvar higiene in udobja.
• Kapa za savno izolira glavo in preprečuje njeno pregrevanje. Priljubljena je pri ljudeh z manj lasmi, pa tudi pri tistih, ki se želijo izogniti poškodbam las zaradi toplote.
• Vedro in zajemalka se v klasični finski savni uporabljata za odmerjanje vode na razgrete kamne, če hišni red in posamezna peč to dopuščata.
• Metlica za savnanje iz brezovih ali drugih vejic je del tradicionalnih nordijskih ritualov. Vzemite jo predvsem kot popestritev.
• Eterična olja in dišave za savno lahko spremenijo vzdušje v celotni savni, vendar morajo biti namenjeni uporabi pri visokih temperaturah.

Vroč zaprt prostor okrepi vonj. Poleg tega eteričnih olj ne smemo nepremišljeno kapati nerazredčenih neposredno na razgrete kamne. BrainMarket ponuja na primer WellMax Energy Boost Essential Oil s pomarančo, klementino in evkaliptom, ki smo ga razvili prav s poudarkom na primernosti za savno. 

Savnanje spremlja presenetljivo veliko pravil, ki se pogosto prenašajo kot absolutna resnica. V resnici je vse odvisno od vrste savne, izkušenj, trenutne telesne pripravljenosti in tega, kaj vam osebno ustreza.

Ni ene pogostosti obiskov, ki bi ustrezala vsem. Nekomu prija en večer savnanja na teden, drugi je savne vajen večkrat tedensko. Pomembnejši od čim večjega števila obiskov so rednost, dobro prenašanje toplote ter dovolj časa za hidracijo in počitek.

Začetniku lahko zadostuje 5–10 minut, izkušenejši obiskovalci pa v vročini pogosto preživijo okoli 10–15 minut. Te številke naj vam bodo le v orientacijo. V savni ne zmaga tisti, ki zdrži najdlje.

Ni vam treba. Ohladite se lahko postopoma na zraku ali s hladnejšo prho. Zelo mrzla voda povzroči izrazitejši odziv krvnega obtoka, zato je smiselno, da se nanjo privajate postopoma, zlasti če s kontrastno terapijo šele začenjate.

Številka na tehtnici se lahko kratkoročno zniža, ker se potite in izgubljate vodo. Ko nadomestite tekočino, se ta del telesne mase povrne. Savna zato ni nadomestilo za gibanje ali energijsko uravnotežen jedilnik.

Največji čar savne je morda prav v tem, da ji ni treba ničesar obljubljati. Za trenutek odložite telefon, se ogrejete, upočasnite ritem, se ohladite in spočijete. Organizem se medtem na toploto odziva s povsem merljivimi fiziološkimi spremembami, katerih dolgoročne povezave znanost še naprej raziskuje.

Če s savnanjem šele začenjate, ne potrebujete petindevetdesetih stopinj, štirih krogov niti ledenega bazenčka. Začnite s krajšim obiskom, poskrbite za zadosten vnos tekočine in intenzivnost povečujte le, če se ob tem res dobro počutite. Brez zadržkov nadaljujte tudi poleti. Dobra navada savnanja namreč ni sezonski izziv, temveč trenutek, ki se ga lahko veselite vse leto.