V tem članku boste izvedeli, kaj je športna izgorelost pri otrocih, kakšni so njeni vzroki in opozorilni znaki, kakšno vlogo ima prehrana, kaj lahko starši storijo za preprečevanje in kako poteka okrevanje.

Na prvi pogled je lahko izgorelost podobna običajni utrujenosti po napornem treningu. Vendar je razlika bistvena: medtem ko običajna utrujenost po počitku izgine in si telo opomore, pri izgorelosti utrujenost vztraja, pridružijo pa se ji čustvene težave in izrazit upad motivacije.

Po razpoložljivih raziskavah je izgorelost eden ključnih dejavnikov, povezanih s predčasnim koncem športne poti mladih športnikov. Študije kažejo, da velik del otrok in mladostnikov opusti organizirani šport prav zaradi preobremenjenosti, izgube motivacije ali duševne izgorelosti. To je skrb vzbujajoč trend, ki ga ne smemo več spregledati – še posebej, če naj šport za otroke ostane zdrav in radosten del življenja, ne pa vir frustracij in bolečine.¹

Športna izgorelost pri otrocih je stanje, v katerem se mladi športnik dolgotrajno počuti izčrpanega in izgublja veselje do športa, ki ga je prej imel rad. Ne gre le za telesno utrujenost, temveč tudi za duševno in čustveno izčrpanost. Značilni znaki so izguba motivacije, upad zmogljivosti kljub rednemu treningu in občutek, da šport ni več vir veselja, temveč predvsem obveznost.

Glavni vzroki izgorelosti pri otrocih

• Prezgodnja specializacija – osredotočanje na en sam šport že pred 12. letom lahko privede do tega, da otrok nima prostora za odkrivanje drugih dejavnosti in hitro izgubi zanimanje.
  
  
• Pretiran pritisk staršev in trenerjev – visoka pričakovanja in nenehno poudarjanje rezultatov lahko povzročijo, da športnik začne dosežke dojemati kot obveznost, ne pa kot zabavo.
  
  
• Pretreniranost brez počitka – preveč treningov in tekmovanj brez dovolj časa za regeneracijo povzroča postopno utrujenost.
  
  
• Izguba »dejavnika zabave« – ko izgineta igrivost in veselje, se šport spremeni v rutino, ki je otrok ne doživlja pozitivno.

Izgorelost se pri otrocih ne kaže le na en način. Nasprotno, posega na različna področja življenja – od telesne pripravljenosti in duševnega počutja do vedenja. Starši in trenerji naj bodo zato pozorni na drobne spremembe, ki lahko nakazujejo, da otroku šport ne prinaša več veselja, temveč predvsem pritisk in izčrpanost.

Izgorelost se pogosto najprej pokaže na telesu. Značilna je kronična utrujenost, ki ne izgine niti po daljšem počitku. Otroci pogosteje zbolevajo, manjše poškodbe se jim celijo počasneje, pojavijo pa se lahko tudi težave s spanjem ali apetitom. Čeprav trenirajo, njihova zmogljivost upada in postajajo dovzetnejši za nove poškodbe.

Drugi znak je sprememba razpoloženja in odnosa do športa. Otrok izgublja nekdanje navdušenje, namesto veselja pa prevladujeta razdražljivost ali tesnoba, zlasti pred tekmovanji. Pogosto se začne izogibati treningom, išče izgovore ali »bolezni«. Temu se pridružujejo nihanja razpoloženja – od žalosti do duševno zahtevnih stanj.

Izgorelost vpliva tudi na vedenje. Otrok se lahko začne umikati od ekipe in prijateljev, njegov učni uspeh se slabša, izgublja pa tudi zanimanje za druge dejavnosti zunaj športa. Včasih pretirano stremi k popolnosti, spet drugič kaže popolno ravnodušnost. Pogostejši so tudi konflikti s trenerji ali starši, saj športa ne doživlja več kot nekaj pozitivnega.

Zdrav jedilnik in zadosten vnos tekočine sta temelj preprečevanja izgorelosti. Ustrezna prehrana pomaga pri obvladovanju treningov, podpira regeneracijo in ohranja veselje do športa. Če pa sama prehrana ne zadostuje, jo lahko ustrezno dopolnijo tudi skrbno izbrana prehranska dopolnila.

Ustrezna prehrana je osnovni pogoj, da otrok dobro prenaša športne obremenitve in si med počitkom opomore. Če telo glede na porabo ne dobi dovolj kalorij, mu začne hitreje primanjkovati energije. Podobno tudi prenizek vnos ogljikovih hidratov vodi v izčrpanje zalog glikogena, zato utrujenost nastopi prej. Pomembno vlogo ima tudi hidracija – pomanjkanje tekočine se lahko kaže v slabši zbranosti in upadu zmogljivosti. Zato je pomembno, da ima mladi športnik čez dan redne obroke in vnos tekočine, ki ustreza njegovi dejavnosti.

»Na jedilniku ne sme manjkati dovolj beljakovin, kompleksnih ogljikovih hidratov in zdravih maščob, ki skupaj tvorijo trden temelj za vsakodnevni trening in regeneracijo,« pravi Lucie Konečná, strokovnjakinja za zdrav življenjski slog, BrainMarket.si.

Poleg uravnotežene prehrane lahko mlade športnike v nekaterih primerih podprejo tudi ustrezno izbrana prehranska dopolnila.

• Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter k delovanju mišic in živčevja*.
  
  
• Maščobni kislini omega-3 EPK in DHK imata vlogo pri delovanju srca**.
  
  
• Vitamini skupine B prispevajo k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčevja ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti***.
  
  
• Železo ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in prenosu kisika v telesu ter pri delovanju imunskega sistema****.
  
  
• Ašvaganda, znana kot indijski ginseng, spada med adaptogene in se tradicionalno uporablja v naravni medicini. Prispeva k duševnemu zdravju in sprostitvi*****, pri otrocih pa je primerna le za starejše športnike od dvanajstega leta dalje.
  
  
• Probiotiki so naravni del črevesne mikroflore in jih običajno najdemo tudi v fermentiranih živilih, na primer v jogurtu ali kefirju.

Izgorelost je vedno bolje preprečevati kot ukrepati šele takrat, ko se v polnosti razvije. Starši in trenerji lahko zato naredijo nekaj preprostih korakov, s katerimi šport za otroke ostane zdrav in poln veselja. Eden od njih je tako imenovano pravilo »10-odstotnega povečanja«, pri katerem se obremenitev pri treningu povečuje le postopoma in v majhnih korakih. Nepogrešljivi so tudi dnevi počitka – najbolje en do dva na teden –, ki telesu in glavi omogočajo regeneracijo. Zelo pomemben je spanec, ki naj bi pri mladih športnikih trajal od devet do enajst ur na dan. Pomembno je tudi ohraniti tako imenovani »dejavnik zabave«, torej igrivost in veselje do športa. Ne nazadnje ima pomembno vlogo tudi odprta komunikacija brez pritiska glede rezultatov.

Kot že omenjeno, k preprečevanju sodi tudi uravnotežena prehrana, zadosten vnos tekočine in glede na individualne potrebe tudi ustrezno izbrana prehranska dopolnila.

V nekaterih primerih podpora staršev in trenerjev ne zadostuje več, zato se je treba obrniti na strokovnjaka. Opozorilni znaki, ki jih ne smemo spregledati, spadajo med tako imenovane rdeče zastavice. Če se pojavijo, je pomembno ukrepati takoj:

• razmišljanje o samomoru ali samopoškodovanju,
• popolno zavračanje športa, ki ga je otrok prej oboževal,
• hiter upad telesne mase,
• zasvojenostno vedenje, povezano s hrano ali pretirano vadbo,
• panični napadi pred tekmami ali tekmovanji.

Ti znaki kažejo, da ne gre več za običajno izčrpanost ali izgubo motivacije, temveč za resno težavo, ki zahteva strokovno obravnavo.

Na srečo obstajajo številni strokovnjaki, ki se posvečajo športni izgorelosti in njenim posledicam. Glede na konkretne okoliščine se lahko starši obrnejo na:

• športnega psihologa, ki pomaga pri motivaciji, obvladovanju čustev in vzpostavljanju zdravega odnosa do športa,
  
  
• prehranskega svetovalca, specializiranega za šport, ki lahko oceni prehranjevalne navade in priporoči potrebne prilagoditve,
  
  
• pediatra, usmerjenega v športno medicino, ki oceni otrokovo splošno zdravstveno stanje in predlaga nadaljnje korake.

Pravočasna pomoč lahko pomembno izboljša prognozo in otroku omogoči, da se postopoma vrne k športu na veliko bolj zdrav način in z več veselja.

Ko se pri otroku pojavi izgorelost, je pomembno, da pri tem ne ostanete sami. Postopno vračanje veselja do športa zahteva kombinacijo kratkoročnih korakov in dolgoročne strategije.

V prvi fazi je ključno zmanjšati intenzivnost in pogostost treningov, da imata telo in glava čas za počitek. Poudarek naj se s tekmovanja preusmeri na zabavo in prosto gibanje. Pomaga lahko tudi nov začetek na področju prehrane ob pomoči strokovnjaka, ki oceni prehrano in predlaga prilagoditve. Enako pomembna je podpora duševnemu zdravju, bodisi s pogovori, terapijo ali drugimi oblikami psihološke pomoči.

Ko se stanje začne izboljševati, pride na vrsto postopna vrnitev k polni športni obremenitvi. Pomembno pa je spremeniti pristop k tekmovanju – manj pritiska glede rezultatov in več prostora za veselje do igre. Nepogrešljiv del je uravnoteženo življenje, v katerem ima otrok poleg športa dovolj časa tudi za šolo, prijatelje in konjičke.

Izgorelost ni neuspeh – je opozorilni znak, da otrok potrebuje spremembo. Če ukrepamo pravočasno, je možnost za popolno okrevanje in ponovno veselje do športa veliko večja. Pri tem ima pomembno vlogo družina. Podpora staršev, odprta komunikacija in skupno iskanje ravnovesja med športom, šolo in prostim časom dajejo otroku občutek varnosti, da v tem ni sam. Ko se strokovna pomoč poveže z ljubeznijo in razumevanjem bližnjih, je lahko pot iz izgorelosti začetek novega, bolj zdravega poglavja športnega življenja.

Študija:

^1. Soares, A., & Carvalho, H. (2023). Burnout and dropout associated with talent development in youth sports. Frontiers in Sports and Active Living, 5. https://doi.org/10.3389/fspor.2023.1190453.

*Gre za odobrene zdravstvene trditve za magnezij, navedene na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006.  

**Gre za odobrene zdravstvene trditve za EPK in DHK, navedene na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012. 

 ***Gre za odobrene zdravstvene trditve za vitamin B, navedene na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012. 

****Gre za odobrene zdravstvene trditve za železo, navedene na seznamu odobrenih zdravstvenih trditev v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012. 

******Seznam »On hold« je neuradno ime delovnega seznama trditev, o katerih odobritvi ali zavrnitvi v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, kakor je bila spremenjena, še ni bilo odločeno in ki se zato lahko  uporabljajo v skladu s členom 28(5) in (6) Uredbe (ES) št. 1924/2006 ter ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev.

• Prehranska dopolnila za otroke – kdaj in kako jih izbrati
• Kako podpreti imunski sistem otrok?
• 10 živil za boljšo zbranost otrok v šoli
• Kakšen naj bo idealen jedilnik za otroke? Poiščite navdih in spremenite ustaljene navade.
• Razvojna disfazija pri otrocih: Česa starši pogosto ne vedo
• Kako se z ADD pri otrocih spoprijeti mirno in z empatijo
• Kako podpreti imunski sistem otrok pred vrnitvijo v šolo?
• Koliko spanja otroci res potrebujejo glede na starost?
• Filtrirana voda za šole: Čista pitna voda za otroke
• Ko otrok ne je: kaj je običajno in kdaj je treba biti pozoren