Pomlad ponuja veliko več kot le prve redkvice. Kratko sezono imajo čemaž, šparglji in mlade koprive, postopoma pa pridejo še špinača, mlada čebula, drobnjak in grah. To je čas svežih okusov, ki pogosto potrebujejo le malo priprave v kuhinji.

##lb-article-reco##

Eno najbolj pričakovanih spomladanskih zelišč ima izrazit okus po česnu in kratko sezono. Sveži listi so odlični za pesto, namaze, jajčne jedi, juhe ali kot dodatek krompirju. Čemaž prispeva k normalnemu delovanju srca in ožilja, povezan pa je tudi s holesterolom in prebavo.¹ Zato je zelo priljubljen med ljudmi, ki imajo radi naravo in zdrav življenjski slog. 

Mladi listi velike koprive so po toplotni obdelavi primerni za nadeve, juhe, omlete ali pripravo na podoben način kot špinača. Iz njih lahko pripravite zeliščni čaj, iz fino mletega prahu pa tudi lokalno alternativo čaju matcha. Podpira naravno odpornost in normalno delovanje ledvic, vsebuje železo ter je primerna za splošno osvežitev telesa in vitalnost.² Za uporabo v kuhinji izbirajte mlade liste na čistih rastiščih in jih pred pripravo poparite ali prekuhajte.

Češki šparglji imajo kratko sezono, zato jih je vredno izkoristiti takoj, ko se pojavijo. Vsebujejo prehranske vlaknine, folat in druga mikrohranila. Zelene šparglje le na kratko popecite ali specite, bele pa običajno olupimo in skuhamo. Kratka toplotna obdelava ohrani nežno teksturo in svež okus, zato iz njih zlahka pripravite prilogo k jajcem, ribam, krompirju ali testeninam.

Mlada špinača prinaša vitamin K in rastlinske pigmente, redkvice hrustljavost in vitamin C, mlada čebula pa izrazitejši okus brez zapletenega začinjanja. Izmenjavanje surove in toplotno obdelane zelenjave pomaga izkoristiti različne sestavine v njej, saj se posamezne snovi na obdelavo odzivajo različno. Glavno vodilo spomladanskega jedilnika naj bosta pisanost in vrnitev k svežini!

Poletje je čas svežega sadja in zelenjave. Jagodam sledijo maline, ribez, borovnice in robide, vrtove pa polnijo paradižniki, paprike, kumare in bučke. Prav barvna pestrost pomeni tudi raznolikost naravno prisotnih rastlinskih snovi.

Črni ribez in jagode spadajo med najboljše lokalne vire vitamina C, modri in vijoličasti plodovi, na primer borovnice in robide, pa izstopajo po vsebnosti antocianskih pigmentov. Vitamin C ima v telesu številne naloge, na primer ima vlogo pri delovanju imunskega sistema in zaščiti celic pred oksidativnim stresom.⁹ Celo sadje poleg tega prinaša prehranske vlaknine, zato je odlično za smutije, kaše, jogurt ali preprosto kot osvežilen poletni prigrizek.

Povsem zreli rdeči paradižniki spadajo med glavne prehranske vire likopena. Ta karotenoid jim daje značilno rdečo barvo. Toplotna obdelava lahko poveča njegovo razpoložljivost, zlasti v kombinaciji z maščobo. Likopen v paradižniku in drugih rdečih plodovih je zato zanimiv tako v sveži solati kot v paradižnikovi omaki ali mezgi.

Na začetku poletja nabiramo dišeče cvetove črnega bezga, ob koncu poletja pa dozorijo temni plodovi. Bezgove jagode uporabljamo toplotno obdelane za sokove, marmelade ali omake. Črni bezeg ima antioksidativno delovanje in podpira normalno delovanje dihal.³ Zrele plodove pred uživanjem toplotno obdelamo. Njegova prednost je, da ga lahko preprosto naberete ob poljskih poteh ali na gozdnih robovih.

Jesenska kuhinja temelji na izrazitejših okusih in sestavinah, ki se pogosto ohranijo še več mesecev. Buče, pesa, jabolka, čebula, česen, gobe, orehi in korenovke so osnova, ki jo dopolnjujejo divje rastoči šipek in brusnice.

Pesa izstopa po temno rdeči barvi, ki jo ustvarjajo betalainska barvila. Naravno vsebuje tudi folat, prehranske vlaknine in nitrate. S peko postane slajša, surova ostane hrustljava, fermentacija pa ji doda izrazito kisel značaj. V kombinaciji s kozjim sirom, skuto, jabolkom ali orehi se odlično obnese kot priloga ali osnova solate.

Šipkovi plodovi rastejo na navadnem šipku in jih tradicionalno predelujemo v čajne mešanice, pireje, marmelade ali sirupe. Navadni šipek deluje kot antioksidant in podpira imunski sistem.⁴ Nabiranje, sušenje in druge možnosti predelave predstavljajo šipek kot značilno jesensko sestavino.

• Šipek se uporablja tudi v prehranskih dopolnilih. BrainMax Vitamin C & Quercetin z BIO šipkom v eni kapsuli združuje 900 mg vitamina C s kvercetinom, citrusnimi bioflavonoidi in BIO šipkom. Zakaj skrbeti za reden vnos vitamina C? Na primer zato, ker ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, zaščiti celic pred oksidativnim stresom in nastajanju kolagena.⁹

Po hranilno bogata semena in oreške nam ni treba na drugi konec sveta. Pogosto se najbolj splača pogledati, kaj raste v naši bližini. Mak spada med najbolj značilne sestavine češke kuhinje. Izstopa po vsebnosti kalcija in se odlično poda k sadju, skuti, v kaše, pecivo in tradicionalne nadeve. Laneno seme pa naravno vsebuje prehranske vlaknine in alfa-linolensko kislino. Navadni lan sam po sebi podpira normalno prebavo in normalno delovanje črevesja.⁸ 

Na Češkem v naravi najdemo navadno brusnico, Vaccinium vitis-idaea. Njeni majhni rdeči plodovi imajo izrazito kiselkast do trpek okus in so primerni za omake, džeme ali kot priloga k slanim jedem izrazitejšega okusa. Navadna brusnica deluje kot antioksidant in podpira naravno odpornost. ⁵ Brusnice so zanimive tudi zaradi vsebnosti polifenolnih snovi, vključno s proantocianidini, in jih pogosto najdemo v prehranskih dopolnilih za sečila. V povezavi z brusnicami in skrbjo za sečila prav proantocianidini spadajo med pogosto omenjene rastlinske sestavine.

• Koncentrirano različico predstavlja BrainMax D-Mannose & Cranberry. Dnevni odmerek dveh kapsul vsebuje 1000 mg D-manoze in 400 mg izvlečka brusnice.

Zimska sezonska živila so drugačna od poletnega pridelka. Glavno vlogo prevzamejo shranjeni pridelki, fermentirana zelenjava, suhe stročnice, žita, semena in oreški. Tudi januarja je tako lahko jedilnik, ki temelji na lokalnih živilih, presenetljivo pester.

Fermentirana živila, kot so kislo zelje, kefir ali kimči, so lahko običajen del pestrega jedilnika. V nasprotju s steriliziranimi (vkuhanimi) živili ohranijo zanimivejšo hranilno sestavo in vsebujejo številne žive mikroorganizme. Če pogledamo v preteklost, je bilo kisanje v naših razmerah vedno eden osnovnih načinov shranjevanja živil. Naši predniki so vedeli, kaj delajo!

Sončnična semena, fižol mungo ali semena redkvice lahko doma nakalite v nekaj dneh. Kalčki dodajo svež okus in hrustljavo teksturo kruhu, solati ali že pripravljeni jedi. Poleg tega se z aktivacijo semen spremeni njihova sestava, vi pa tako dobite obilico spomladanskih vitaminov prav takrat, ko vam to najbolj ustreza. 

Navadni česen spada med sestavine češke kuhinje z najbolj izrazitim okusom, njegove zanimive lastnosti pa segajo daleč onkraj okusa. Vsebuje predvsem organske žveplove spojine, med katere spada aliin. Česen podpira imunski sistem, deluje kot antioksidant in prispeva k normalnemu delovanju srca v povezavi z ravnjo lipidov v krvi.¹⁰ 

• Svež česen lahko dodate namazom, pestu ali solatnemu prelivu, s peko pa postane slajši in dobi bolj kremast okus. Za hitro začinjanje je uporaben tudi 100% BIO česen v prahu, ki ne vsebuje drugih dodanih sestavin in je primeren za juhe, omake, marinade ter zelenjavne jedi.

Navadni hren spada med sestavine, ki lahko že v majhni količini izrazito spremenijo celotno jed. Njegova korenina vsebuje glukozinolate, predvsem sinigrin, pa tudi glukonasturtiin in druge sorodne spojine. Poleg teh rastlinskih žveplovih snovi hren vsebuje tudi vitamin C in različne fenolne spojine. V kuhinji ga običajno uporabljamo v manjših količinah, zato ostajata njegovi največji prednosti izrazit okus in sposobnost, da popestri tudi zelo preprosto lokalno jed. 

Največja prednost lokalnih sezonskih živil je njihova pestrost. Skozi leto se spreminjajo okusi, barve, načini priprave in zastopanost hranil. Prav izmenjavanje posameznih sestavin daje sezonskemu jedilniku največji smisel.