Gre za povsem preprosto načelo: izbirati živila takrat, ko je njihova naravna sezona. To pomeni jesti jagode poleti, buče jeseni ali zelje pozimi. Skratka to, kar pravkar dozoreva v našem podnebju in kar v tem času obiramo ali pobiramo.

Vendar ne gre le za izbiro živil. Gre tudi za spoštovanje naravnih ciklov in ritma leta. Vsak letni čas ima svojo ponudbo, ki se ne odraža le na tržnici, temveč tudi v tradicionalnih receptih in navadah. Ko jemo sezonsko, postanemo del tega naravnega kroženja in se vračamo h koreninam. Odkrivamo pestrost okusov, ki se izmenjujejo skozi leto, in tako v kuhinjo naravno vnašamo raznolikost.

Danes jemo nekoliko drugače kot naši stari starši. V trgovini najdemo skoraj vse kadar koli. In če kaj trenutno ne raste pri nas, pripotuje z drugega konca sveta. To je udobno in pogosto tudi praktično. Hrana je vedno na voljo, izbira je široka in veliko ljudi zato poje več sadja in zelenjave.

##lb-article-reco##

Pa je to res idealno? Paradižnik je januarja videti kot paradižnik, vendar mu pogosto manjkata vonj in okus. Podobno je z jagodami, marelicami ali grahom. Nekatera živila poberejo prej, da prenesejo prevoz in shranjevanje. In to se pri končnem izdelku pogosto pozna. 

Potem je tu še vprašanje, od kod hrana prihaja. Daljšo pot ko živilo prepotuje, več energije je potrebne za njegovo pot na krožnik. To ne pomeni, da se moramo odpovedati avokadu, granatnemu jabolku ali artičokam, vendar bi morali razmisliti o tem, kaj se skriva za tem udobjem.

Sezonska živila lahko dozorijo naravno, brez pospeševanja in dolgotrajnega shranjevanja. Tako ohranijo svoj značilni okus, barvo in vonj. Ob tem ohranijo tudi naravno vsebnost hranil, ki se lahko pri dolgotrajnem shranjevanju ali umetnih pogojih pridelave delno izgubijo.

Dodaten razlog za izbiro sezonskih živil je njihova dostopnost. V času obiranja in pobiranja pridelkov je izbira na tržnicah in v trgovinah veliko pestrejša, pogosto pa tudi cenovno ugodnejša.

Ne nazadnje gre tudi za obzirnost do okolja. Pridelkom iz našega podnebja ni treba prepotovati polovice sveta, zato za seboj puščajo manjši okoljski odtis.

Sezonska prehrana v kuhanje prinaša veliko navdiha. Ko se sestavine spreminjajo z letnimi časi, se odpirajo možnosti za preizkušanje novih receptov in odkrivanje kombinacij, na katere sicer ne bi niti pomislili. Ko se jedilnik skozi leto naravno spreminja, ne ostaja enoličen. Tako se na mizi ne izmenjujejo le različni okusi, barve in vonji, temveč tudi hranila, zato kuhanje ni dolgočasno, jedilnik pa ostaja pester tudi po hranilni vrednosti.

Sezonska prehrana spomladi je prijetna osvežitev po zimi. Telo in um si želita nečesa lažjega, svežega in zelenega. Pomlad je prehodno obdobje. Še vedno porabljamo zaloge korenovk in shranjenih jabolk, a se že pojavljajo prvi poganjki, zelišča in mlada zelenjava. 

Načelo je preprosto. Izbirajte sveže spomladanske sestavine, ki naravno rastejo v našem podnebju, po možnosti iz lokalnih virov. Izkoristite kratko sezono živil, ki so na voljo le kratek čas, denimo špargljev ali čemaža. Še vedno lahko uporabljate tudi shranjena živila iz zime, saj so prav spomladi smiselna osnova, ki ji le dodate nove sveže okuse.

Spomladi prednjačijo redkvice, mlada čebula, por, špinača, solate, rukola, kreša, mladi grah, kolerabica, zgodnje korenje ter prva cvetača ali brokoli, odvisno od poteka sezone. Zelo dobro se obnese tudi rabarbara, ki je botanično sicer zelenjava, v kuhinji pa jo uporabljamo kot sadje. 

Pomlad je pri nas bolj čas za porabo preostalih shranjenih zalog kot za svež pridelek. Od svežega sadja se prve jagode pojavijo šele proti koncu pomladi, odvisno od vremena in kraja. Spomladansko veselje pogosto prinaša tudi rabarbara, iz katere nastanejo odlični kompoti, kolači ali hitro pripravljen čatni k mesu.

Tu pomlad resnično zasije. Čemaž, drobnjak, peteršilj, koper, bazilika iz rastlinjaka. Mlade koprive, kislico ali regratove liste lahko naberete sami. Spomladanska zelišča lahko navadno jed spremenijo v nekaj, kar ima okus po novem začetku. Dovolj je pest v namazu, skuti, juhi ali preprosto na krompirju z maslom.

Stročnice niso sezonske v smislu spomladanskega pobiranja pridelka, vendar lahko njihov potencial izkoristite v obliki kalčkov in mikrozelenjave. 

Pomlad je odličen čas za kislo zelje, fermentirano zelenjavo, kimči ali vloženo zelenjavo. Popestrijo zimski jedilnik in dodajo kislost, ki se lepo poda k spomladanski svežini. Iz zalog se še vedno splača porabiti korenovke, jabolka ali buče.

Jajca so klasika, saj se podajo v solate, namaze in hitro pripravljene večerje. Med mlečnimi izdelki so dobra izbira skuta, kefir, jogurt in sveži siri, ker se odlično kombinirajo z zelišči. 

Pomlad je pravzaprav najlažji čas za začetek sezonske prehrane. Ni vam treba spremeniti celotnega jedilnika. Dovolj je, da vsak teden dodate eno spomladansko živilo, preizkusite nova zelišča, namesto uvožene paprike kupite redkvice in si enkrat pripravite jed, v kateri ima glavno vlogo nekaj zelenega. 

Poletje je čas obilja. Zelenjava in sadje hitro dozorevata, izbira je široka, jedilnik pa naravno postane lažji. Sveže pridelke izkoristite v celoti, saj imajo nekateri res kratko sezono. Jedi zasnujte na živilih, ki so odličnega okusa tudi brez zahtevne priprave, na primer solate, zelenjava na žaru, hladne juhe in sadne malice.

Ko je česa veliko, del shranite za pozneje. Zamrzovanje, vkuhavanje, sušenje, vlaganje ter priprava omake ali pesta so poletna bližnjica do tega, da vam sezona ostane na voljo še jeseni.

Poleti je v ospredju paradižnik, ob njem pa kumare, paprika, grah, koruza, mlado korenje, zgodnji krompir in bučke. Odlično se obnesejo tudi različne vrste solat in listnate zelenjave, špinača, rukola in motovilec. Poletni nasvet: zelenjavo ohranite svežo in čim več je uživajte brez toplotne obdelave.

Tu kraljuje poletje. Jagode, maline, borovnice, ribez, kosmulje, češnje, višnje, marelice, breskve, nektarine, melone, lubenice in prva poletna jabolka, odvisno od območja. Ko je sadja dovolj, se splača razmisliti o shranjevanju. Kompot, marmelada, sadni pire za v zamrzovalnik, pečeno sadje za v jogurt, domače sadne lučke. 

Poletna zelišča so skrivna sestavina, ki popestri še tako preprosto solato. Peteršilj, koper, rožmarin, majaron, origano. Bazilika in meta pa sta odlični tudi v vodi, domačih limonadah ali sadnih solatah.

Poleti se stročnice pogosto preselijo iz gostih juh v solate in namaze. Iz žit lahko pripravite lahke priloge, kot so kuskus, bulgur, riž, ajda, kosmiči v obliki hladne kaše ali kosmiči, namočeni čez noč. 

Poletje je naklonjeno lažjim načinom priprave. Pri mesu in ribah boste uživali v sredozemskih dobrotah z žara. Če želite poletno pravilo, ki skoraj vedno deluje, na krožnik naložite več zelenjave kot mesa, okus pa zaokrožite z zelišči in kakovostnim oljem.

Iz kuhinje počasi izginja lahkotnost, nadomeščajo pa jo bogatejši okusi, vonj začimb in jedi, ki pogrejejo. Jesen je čas spravila pridelkov in hkrati prehod med svežim obiljem in zimskimi zalogami. Na tržnicah se pojavljajo buče, jabolka, hruške, korenovke, gobe, oreški in tudi prve serije fermentiranih dobrot. 

Načela jesenske sezonske prehrane so prijetno praktična. Izbirajte sestavine, ki so naravno dozorele in prenesejo tudi daljše shranjevanje. Jesenski pridelki so pogosto obstojnejši, zato je z njimi preprosto načrtovati obroke: lahko jih kupite več in jih postopoma porabite. Izkoristite sladkost buč, korenja, sladkega krompirja ali pečene rdeče pese, saj zaradi nje potrebujete manj sladkorja in zapletenih omak. Če pa si želite pripraviti zaloge, je prav jesen idealen čas za vkuhavanje, sušenje in fermentiranje. 

Jesenska klasika so buče, krompir, korenje, peteršiljeva korenina, zelena, pastinak, rdeča pesa, kolerabica, por, čebula, česen, cvetača, brokoli, ohrovt in seveda zelje v vseh oblikah. Odlično se obneseta pečenje in počasno kuhanje. 

Jesen pripada jabolkom, hruškam, slivam, grozdju in pogosto tudi kutinam, če jih kje najdete. Dozoreva tudi zadnje jagodičevje, na primer brusnice. To je idealen čas za kolače, sadne kašice, kompote, pa tudi slane kombinacije. Jabolko se odlično poda v solato z oreški in sirom, hruška pa k pečeni zelenjavi ali v sendvič s svežim sirom.

Če radi gobarite, je jesen zlati čas. Jurčki, lisičke, dežniki, bisernice in druge gobe, odvisno od tega, kaj trenutno raste in kaj zanesljivo prepoznate. Gobe niso le priloga, temveč so lahko tudi polnovredna osnova jedi. Dobro se obnesejo v kremnih juhah, omakah, rižotah in preprosti mešanici za na opečen kruh. Ko pa jih je več, sta sušenje ali zamrzovanje najboljši način za ohranjanje jesenskega okusa.

Stročnice se odlično dopolnjujejo z bučo, peso, pečenim korenjem ali zeljem. Iz njih lahko pripravite goste juhe, solate za s seboj in kremaste namaze. Žita pa ublažijo izrazite okuse in poskrbijo, da vas jed resnično nasiti.

Jesen je začetek sezone fermentiranja. Kislo zelje, fermentirana zelenjava, kimči, vložene kumarice, pa tudi jabolka, ki v kleti zdržijo veliko dlje kot poletno sadje. Okusi fermentiranih živil se odlično podajo k jesenskim jedem, saj dodajo kislost in uravnotežijo sladkost pečene zelenjave.

Jeseni se pogosto vrne želja po hranljivejših jedeh. Mastni siri, jogurt, meso za peko, jušne osnove, ribe. Če pripravljate meso, je jesen idealna za počasno peko in dušenje. Če pa imate radi preprostost, se dobro obnese tudi krožnik pečene zelenjave z jajcem ali sirom in za konec še pestjo oreščkov. Sliši se skromno, a je presenetljivo okusno.

Orehi, lešniki, bučna in sončnična semena. Jesenskim jedem dodajo hrustljavost in zdrave maščobe. Primerni so za solate, kaše, peko, pa tudi za slane jedi. S pestjo oreščkov lahko juho ali solato spremenite v obrok, po katerem čez eno uro ne boste iskali še česa za pod zob.

Jesen je čudovita tudi zato, ker od vas ne zahteva popolnosti. Dovolj je, da pogledate, česa je trenutno v izobilju. Če za osnovo izberete bučo, korenasto zelenjavo, jabolka in zelje, imate izhodišče za desetine jedi, ki jih lahko spreminjate z začimbami, zelišči in načinom priprave. 

Zima je praktična. Opira se na zaloge, shranjene pridelke in jedi, ki pogrejejo in nasitijo. Paradoksalno pa je to obdobje, ko je jedilnik lahko zelo raznovrsten, le da se raznovrstnost skriva drugje kot v kupih svežega sadja.

Zimsko kuhanje naj temelji na sestavinah, ki pri nas naravno zdržijo v kleti ali shrambi. Korenasta zelenjava, zelje, krompir, čebula in česen so osnova, ki jo lahko uporabite na desetine načinov. Dodajte še stročnice, žita, oreščke in semena, saj so hranljivi in iz njih preprosto pripravite nasiten obrok brez zapletenega načrtovanja. Pozimi imajo pomembno vlogo tudi fermentiranje in vložena živila. Če pa imate v zamrzovalniku sadje ali zelenjavo od poletja, je prav zdaj najboljši čas zanju. Živila, zamrznjena v sezoni, so pogosto bolj praktična kot sveža zunaj sezone.

Zimske stalnice so krompir, korenje, peteršilj, zelena, pastinak, rdeča pesa, podzemna koleraba, nadzemna koleraba, por, čebula in česen. Poleg njih še zelje in ohrovt v različnih oblikah: belo in rdeče zelje, kislo zelje, kodrolistni in brstični ohrovt. Odlično se obnesejo juhe, jušne osnove, dušenje in peka. 

Pozimi pri nas prevladuje predvsem sadje, ki ga je mogoče shranjevati. Jabolka in hruške so očitna izbira, pogosto tudi v kombinaciji z oreščki, jogurtom ali ovseno kašo. Odlično se obnese suho sadje, slive, marelice, jabolka in datlji, vendar je dobro paziti na količino, saj vsebuje zgoščeno sladkost. Potem pa je tu še uvoženo sadje, citrusi. Pomaranče, mandarine, grenivke in limone imajo sezono drugje, a so sveže in pomagajo razbiti zimsko enoličnost okusov. Dovolj je, da jih jemljete kot popestritev, ne kot osnovo celotnega jedilnika.

Zima je idealna za stročnice. Leča, čičerika, fižol, grah. Iz njih lahko skuhate gosto juho, kari, ragu ali kašo. Stročnice poleg tega zagotavljajo dolgotrajnejšo energijo, zato so dobra izbira, ko je zunaj mraz in ne želite biti čez eno uro spet lačni.

Kislo zelje, fermentirana zelenjava, kumarice, kimči, kombuča in različne domače vložnine. Fermentirana živila zimskim jedem dodajo kislost, ki se odlično poda k pečeni zelenjavi, mesu ali stročnicam. Vložnine pa niso primerne le za sladke jedi. Čebulni čatni ali vložene slive lahko običajno večerjo spremenijo v nekaj, kar ima bolj prazničen okus.

Pozimi se pogosto bolj priležejo jušne osnove, dušeno meso, pečenke in mastno meso. Če ne jeste mesa, enako vlogo opravijo stročnice, jajca in fermentirani mlečni izdelki. 

Orehi, lešniki, mandlji, bučna in sončnična semena. Pozimi so odlični predvsem zato, ker obrok obogatijo z maščobami in ga naredijo bolj nasitnega. Dodajte pest semen v juho, solato ali kašo in jed bo takoj hranljivejša. 

Zima ni skopa z okusi. Pomembni so premišljena osnova in majhne spremembe. En dan juha iz korenaste zelenjave, drugi dan pečena pesa s skuto in orehi, tretji dan leča na kislo s kislim zeljem in kar naenkrat imate pester teden, ne da bi januarja potrebovali jagode. Dovolj je, da se držite tistega, kar je za zimo naravno.

Sezonska prehrana ne pomeni, da na krožnik položite le tisto, kar raste za ograjo, preostanek leta pa žalostno zrete v zelje. Gre bolj za vrnitev k preprostemu ritmu, ki hrani daje okus, raznovrstnost in smisel. Ko se skozi leto spreminjajo sestavine, se naravno spreminja tudi vaše kuhanje. 

Največji čar je v tem, da vam ni treba ničesar početi na silo. Dovolj je, da začnete z malenkostmi. Pri nakupu zamenjajte nekaj živil glede na to, kaj je trenutno v sezoni, in preizkusite nov recept iz sezonskih pridelkov. Ko pa je česa v izobilju, si manjšo zalogo shranite v zamrzovalnik ali kozarec za vlaganje. In če občasno kupite kaj zunaj sezone, se svet ne bo podrl. 

Ko se boste torej naslednjič odpravili po nakupih, se za trenutek ustavite in poglejte, kaj je prav zdaj v sezoni. Morda boste ugotovili, da je lahko tudi povsem običajna jed odličnega okusa, če jo nekoliko prilagodite letnemu času.