Rdeča svetloba postaja vse bolj priljubljen del osebne nege in regeneracije. V članku si bomo ogledali, kako deluje, kaj morate vedeti pred uporabo in zakaj so jo vzljubili tudi profesionalni športniki in kozmetični saloni.

Terapija z rdečo svetlobo uporablja LED-diode, ki oddajajo svetlobo določenih valovnih dolžin – najpogosteje v rdečem in bližnjem infrardečem spektru. Različni razponi svetlobe prodirajo v različne plasti kože, kjer so povezani s procesi, ki potekajo na celični ravni. Rdeča svetloba (620–700 nm) se uporablja pri negi za lepši videz kože, medtem ko je bližnja infrardeča svetloba (700–1000 nm) pogosto povezana z globljimi strukturami, kot so mišice ali kite.  Svetloba hkrati deluje na mitohondrije – dele celice, ki delujejo kot majhne elektrarne. Ta svetloba lahko spodbudi njihovo aktivnost, kar vodi do povečanja celične energije. Preprosto povedano: rdeča svetloba v prenesenem pomenu »napolni« vaše celice.

Prednost LED-tehnologije je nizka temperatura, zaradi katere je uporaba naprave povsem udobna in primerna za redno uporabo. Medtem ko rdeče diode oddajajo vidno svetlobo, infrardeče sevanje očem ni vidno, lahko pa ga zaznamo na primer kot blago toploto na koži.

Rdeča LED-svetloba prodira v globlje plasti kože, kjer lahko podpira naravne procese obnove. Svetlobna energija spodbuja celice v koži, ki naravno skrbijo za njeno regeneracijo. S to obnovo postopoma nastajajo nove kožne celice, ki nadomeščajo starejše – in prav to lahko prispeva k temu, da je koža videti bolj sveža in gladka. Svetlobno terapijo poleg tega pogosto povezujejo z boljšo prekrvitvijo – tako lahko do površine kože pride več kisika in hranil, ki jih koža potrebuje. V nasprotju s posegi, ki kožo obremenjujejo ali poškodujejo njeno površino, rdeča svetloba deluje nežno in naravno spodbuja procese, ki v koži že potekajo. Hkrati ustvarja ugodne pogoje za celice, imenovane fibroblasti – te naravno sodelujejo pri ohranjanju čvrstosti in prožnosti kože, saj imajo vlogo pri tvorbi kolagena.

Zanimivost – na pozitivno dojemanje svetlobne terapije je opozorila tudi študija iz Nemčije, v kateri je sodelovalo 136 prostovoljcev. Po seriji 30 tretmajev so udeleženci opažali nežnejšo kožo in na splošno boljši videz kože.¹ 

Rdeča svetloba se uporablja kot del nege kože, pri kateri lahko prispeva k ustvarjanju primernih pogojev za tvorbo kolagena – snovi, ki je naravno prisotna v koži in je povezana z njeno čvrstostjo in prožnostjo.² Hkrati se uporablja tudi takrat, ko je koža nagnjena k neravnovesju, na primer v obdobju povečanega izločanja sebuma in pojava nepravilnosti.

Rdeča svetloba se uporablja tudi takrat, ko je treba podpreti naravno obnovo kože. Pogosto je del postopkov, namenjenih regeneraciji – tako pri občutljivih ali poškodovanih predelih kot pri negi brazgotin.³ V teh primerih lahko svetloba prispeva k ustvarjanju pogojev za bolj gladek in enoten videz kože.

Kolagen ni pomemben le za kožo, temveč tudi za dele telesa, ki aktivno sodelujejo pri gibanju. Rdeča svetloba se zato včasih uporablja kot del postopkov, namenjenih splošnemu telesnemu udobju – tako na področju sklepnega sistema,⁴ kot tudi pri telesnih obremenitvah, kjer se vključuje v regeneracijo mišic.⁵ 

»Po športu ali naporni dejavnosti se rdeča svetloba pogosto vključuje v večerno rutino, kjer pomaga ustvariti občutek sproščenosti in splošne umirjenosti telesa. Prav zaradi nežnega delovanja in preproste uporabe dobiva svoje mesto v regeneracijski negi,« priporoča Jiří Votava, izvršni direktor Brainmarket.si

Terapija z rdečo svetlobo se vključuje tudi v skrb za splošno dobro počutje. Je del nekaterih sprostitvenih tehnik, ki pomagajo vzpostaviti dobro razpoloženje in ravnovesje v zahtevnejših obdobjih. Uporablja se na primer pri večernih ritualih, ko pomaga ustvariti mirnejše vzdušje. Pogosto je del okolja, v katerem je cilj upočasniti tempo, umiriti misli in spodbuditi občutek uravnoteženosti.

Limfni sistem iz telesa odvaja snovi, ki jih telo ne potrebuje več – na primer celične ostanke in druge odpadne snovi iz medceličnega prostora. Deluje s pomočjo gibanja mišic, saj v nasprotju s krvnim obtokom nima lastne črpalke. Še do nedavnega je veljalo, da možgani nimajo podobnega sistema. Danes pa vemo, da obstaja t. i. glimfatični sistem – mreža, ki med spanjem odvaja določene snovi iz možganov in tako prispeva k njihovi naravni obnovi. Rdečo svetlobo pogosto povezujejo s t. i. vodo EZ – strukturo vode, ki nastaja na stiku med celicami in okoliškim okoljem. Prav ta oblika vode ima lahko vlogo pri gibanju tekočin in je lahko povezana z ustvarjanjem ustreznega okolja tudi v možganskem tkivu.⁶

Terapija z rdečo svetlobo se izvaja z različnimi vrstami naprav – od manjših točkovnih svetilk in obraznih mask do večjih panelov ali prožnih pasov. Na splošno se svetloba praviloma uporablja enkrat na dan, vendar je konkreten režim odvisen od vrste, moči in namena posamezne naprave. Vedno je priporočljivo upoštevati priporočila proizvajalca in priložena navodila. Čas uporabe je najpogosteje od 3 do 30 minut za posamezen predel. Ključna pa je redna uporaba – spremembe, na primer v tenu kože ali splošnem videzu, se praviloma pojavljajo postopoma v nekaj tednih do mesecih. V nekaterih primerih je lahko odziv hitrejši, na primer po telesni obremenitvi, zlasti pri uporabi svetlobe z bližnjo infrardečo komponento.

Na prvi pogled se lahko infrardeča savna in terapija z rdečo svetlobo zdita podobni – obe namreč uporabljata infrardeči spekter. Vendar se njun namen in učinki razlikujejo. 

Namen infrardeče savne je predvsem segrevanje – telo segreva v globino, »od znotraj navzven«, s čimer spodbuja potenje in splošno segrevanje telesa. Toplota se prenaša z infrardečim sevanjem, zato je izkušnja pogosto intenzivnejša kot pri klasični savni, tudi pri nižji temperaturi.

Nasprotno pa terapija z rdečo svetlobo ni namenjena segrevanju ali spodbujanju potenja. Ne uporablja visokih temperatur, temveč se osredotoča na delovanje svetlobne energije na kožo in tkiva. Povezujejo jo s procesi na celični ravni, kjer se predvideva vpliv na naravno delovanje in obnovo celic. Pristopa torej temeljita na različnih načelih in se uporabljata v različnih okoliščinah – vsak z drugačnim namenom.

Terapija z rdečo svetlobo na splošno velja za nežen pristop, ki uporablja nizkoenergijsko svetlobo. V nasprotju z UV-sevanjem, ki lahko negativno vpliva na kožo, rdeča in bližnja infrardeča svetloba delujeta v neionizirajočem spektru – to pomeni, da na kožo ne delujeta agresivno in je ne opečeta.

Zaradi tega se ta metoda običajno dobro prenaša in se pogosto uporablja tudi pri negi občutljivejše kože. Tako kot pri vseh svetlobnih tehnologijah pa je pomembno upoštevati priporočila proizvajalca in ne prekoračiti priporočenega časa uporabe. Ob pravilni uporabi tveganja veljajo za minimalna.

Terapija z rdečo svetlobo si utira pot v vsakodnevno skrb za telo in ravnovesje. Temelji na svetlobi, ki lahko vsakodnevne rituale obogati s trenutkom miru in pozornosti do sebe. Zaradi nežnega delovanja in preproste uporabe predstavlja blago alternativo postopkom, ki temeljijo na kemiji. Še nedavno je bila priljubljena le v ozkem krogu – danes postaja del okolja, ki spodbuja dobro počutje, obnovo in občutek notranje prostornosti. Morda je prav zdaj čas, da se ustavite, upočasnite – in pustite svetlobi, da nekaj časa deluje.

Študije:

¹ Lee, S. Y., Park, K. H., Choi, J. W., Kwon, J. K., Lee, D. R., & Cho, B. C. (2014). A controlled trial to determine the efficacy of red and near-infrared light treatment in patient satisfaction, reduction of fine lines, wrinkles, skin roughness, and intradermal collagen density increase. Photomedicine and Laser Surgery, 32(2), 93–100. https://doi.org/10.1089/pho.2013.3616

^2. Yadav, A., & Gupta, A. (2017). Noninvasive red and near‐infrared wavelength‐induced photobiomodulation: promoting impaired cutaneous wound healing. Photodermatology, 33. https://doi.org/10.1111/phpp.12282.

^3. Kurtti, A., Nguyen, J. K., Weedon, J., et al. (2021). Light emitting diode-red light for reduction of post-surgical scarring: Results from a dose-ranging, split-face, randomized controlled trial. Journal of Biophotonics, 14(7), e202100073. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33788987/

^4. Hegedus, B., Viharos, L., Gervain, M., & Gálfi, M. (2009). Efficacy of low power laser therapy in painful osteoarthritis of the knee: a double blind and randomized-controlled trial. Lasers in Surgery and Medicine, 41(7), 586–593. https://doi.org/10.1002/lsm.20789

^5. Li, B. M., Qiu, D. Y., Ni, P. S., et al. (2024). Can pre-exercise photobiomodulation improve muscle endurance and promote recovery from muscle strength and injuries in people with different activity levels? A meta-analysis of randomized controlled trials. Lasers in Medical Science. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38758297/

^6. Zheng, J. M., Chin, W. C., Khijniak, E., Khijniak, E. Jr., & Pollack, G. H. (2006). Radiant energy as a potential fuel for life. Photochemistry and Photobiology, 82(5), 1211–1223. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16952332/

• Primerjava LED-mask in panelov za svetlobno terapijo
• Kaj je kolagen? Koristi za sklepe, kožo in lase
• 5 razlogov, zakaj vključiti kolagen v prehrano
• Tehnike sproščanja: dihalne vaje, joga, meditacija